Varna in pravilna raba zdravil
(Pred Evropskim dnevom ozaveščanja o antibiotikih, 18. novembrom.)
V današnjem času, ob napredku medicinske znanosti in staranju prebivalstva, si težko predstavljamo, da ne bi imeli na razpolago ustreznih zdravil in seveda tudi različnih prehranskih dopolnil. Pravilna uporaba zdravil pomembno prispeva k preprečevanju nastanka bolezni in h hitrejši ozdravitvi, kar povečuje kakovost življenja in podaljšuje življenjsko dobo. S temi ugotovitvami je povezanih še cel niz drugih dogodkov, kot so zmanjšanje odsotnosti z dela in od pouka in zniževanje dragega bolnišničnega zdravljenja.
V zdravljenju bolezni, ki jih povzročajo različni mikroorganizmi, pomembno mesto zavzemajo antibiotiki. Če se ozremo v dobo nekaj desetletij nazaj, ko še nismo poznali antibiotikov in seveda cepljenja proti določenim nalezljivim boleznim, kaj hitro ugotovimo, da so največji smrtni davek med prebivalstvom zahtevale nalezljive bolezni in druge okužbe z mikroorganizmi. Največjo zaslugo pri podaljševanju pričakovane življenjske dobe ima, poleg pospešenega socialno ekonomskega razvoja, uspešno obvladovanje teh bolezni. Vendar je ravno pri nepravilnem predpisovanju antibiotikov veliko pasti. Uporabljati jih moramo zelo premišljeno in strokovno. Zdravniki se o pravilni rabi antibiotikov stalno izobražujejo in so pri njihovem predpisovanju, zlasti otrokom, zelo previdni. Žal se vse premalokrat poslužujejo zato, da navidezno znižujejo materialne stroške zdravljenja, mikrobioloških laboratorijskih preiskav in določanja antibiogramov. Veljavna doktrina v razvitem svetu, še posebno to velja za skandinavske dežele, je, da najprej zdravnik odvzame pri bolniku ustrezen material za mikrobiološko preiskavo in nato predpiše antibiotik, ki ga po potrebi zamenja, če na podlagi laboratorijskega izvida ugotovi, da je antibiogram pokazal večjo občutljivost na drug antibiotik. Zaradi nepravilne rabe antibiotikov (prepogosto, prekratko, nepotrebno in nepravo) se je že razvila rezistenca t.j. odpornost bakterij na mnoge antibiotike, kar nam že povzroča veliko težav pri zdravljenju težkih bolezenskih slik in vse večjega pojavljanja neobvladljivih bolnišničnih okužb.
Na splošno se poraba zdravil pri nas, tako kot drugod v svetu, nenehno povečuje. V Sloveniji zdravniki predpišejo povprečno okrog devet receptov na prebivalca letno. Skupna vrednost teh zdravil pa je 500 milijonov evrov, kar predstavlja že dobro šestino. Če sem prištejemo še zdravila, ki jih uporabijo v bolnišnicah, pa ti stroški predstavljajo že več kot četrtino vseh stroškov za zdravstvo.
Ker je mnogo zdravil tudi v prosti prodaji, pri nas zaenkrat še v za to specializiranih lekarnah, in se ljudje v veliki meri poslužujejo samozdravljenja, je zelo pomembno, da ljudi nenehno opozarjamo, da zdravila nimajo samo pozitivnih učinkov, ampak tudi nezaželene, včasih celo zelo škodljive. Zato je pomembna naloga zdravstvenega resorja, da bolnike in širšo javnost nenehno seznanja s pravilno in varno rabo zdravil. To mora biti stalen proces in ne samo občasne enkratne akcije, v to promocijo je potrebno vključiti tudi predstavnike civilne družbe in medijev.
In še v razmislek. Vedno med najuspešnejše gospodarske panoge uvrščamo proizvodnjo zdravil. Res je, da mora ta ogromno denarja nameniti za raziskave in razvoj novih zdravil in se nenehno boriti s konkurenco na tržišču. Vendar bi bilo prav, da bi se ob tem zavedala, da njihov uspeh plačujemo uporabniki direktno iz svojih žepov, in da bi ob oblikovanju cen zdravil to tudi upoštevala. Na nekaj v tem skokovitem povečevanju uživanja zdravil kar vsi po vrsti pozabljamo: večino z zdravili zaužitih kemikalij ljudje preko svojih izločkov izločimo v naravo. Povsod tam, kjer iščejo ostanke zdravil v naravi, jih tudi najdejo, in to v dokaj velikih koncentracijah. Te kemikalije preko elementov življenjskega okolja (voda, zemlja, zrak) vstopajo v prehranjevalno verigo in tako se nenehno vrtimo v začaranem krogu. Tudi tisti, ki so zapriseženi neuporabniki zdravil.
Bivši minister za zdravje, dr. Dušan Keber, je pred kratkim nekje zapisal, da farmacevtska industrija izumlja nove bolezni, da za njih lahko razvija in proizvaja nova zdravila. Vsekakor bo o tej temi še veliko razprav …
Pri vsem tem igra pomembno vlogo tudi poziv Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, k je največji plačnik zdravil, predpisanih na recept, in se že nekaj let vključuje v ozaveščanje uporabnikov za varno in pravilno rabo zdravil. Premišljeno z zdravili – za vaše zdravje gre!
Prim. Marija-Dunja Piškur-Kosmač, dr. med.
