O Vizjakovi vlogi pri poslovanju HSE
Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je danes podrobneje pojasnila razloge in ozadje za javna vprašanja, ki jih je v imenu poslanske skupine Zares naslovila na predsednika parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ mag. Andreja Vizjaka, poslanca SDS.
Povedala je, da je bilo mag. Andreju Vizjaku, predsedniku Komisije za nadzor javnih financ, danes tudi uradno poslanih nekaj javnih vprašanj, povezanih predvsem z njegovo nekdanjo funkcijo ministra za gospodarstvo ter nekdanjo funkcijo predsednika nadzornega sveta HSE in v tem trenutku funkcijo predsednika delovnega telesa, Komisije za nadzor javnih financ, katere formalno zapisana naloga je skrb za pravilnost izvrševanja finančnih načrtov javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Kot je izpostavila, “v poslanski skupini Zares menimo, da je mag. Vizjak odgovore na zastavljena vprašanja dolžan dati tako nam kot tudi javnosti, saj gre za precej problematične vloge, ki jih je imel v preteklosti in so povezane z odločitvami na področju energetike, zagotovo pa mečejo slabo luč na njegovo sedanjo integriteto v funkciji predsednika komisije za nadzor javnih financ.”
Cveta Zalokar Oražem je že leta 2007 zastavila vprašanje o negospodarnem ravnanju oziroma oškodovanju državnega premoženja pri odkupu deleža manjšinskih družbenikov v Soških elektrarnah. Kot je poudarila, je takrat HSE od manjšinskih družbenikov v Soških elektrarnah odkupil delež. Za 18,5-odstotni delež Soških elektrarn je HSE plačal 38,9 milijona evrov. Po pisanju medijev naj bi pri prodaji manjšinskega deleža največ zaslužil Infond Holding, lastnik nekaj več kot 14 % Soških elektrarn. HSE naj bi Infond Holdingu, ki je večino tega deleža pridobil z nakupi šele konec leta 2006 in v začetku leta 2007, za nakup odštel 34,4 milijona evrov. Po nekaterih informacijah naj bi Infond Holding svoj delež začel povečevati konec leta 2006, ko naj bi takratni minister za gospodarstvo za nakup manjšinskih deležev v Soških elektrarnah HSE odobril najem posojila v višini 29,2 milijona evrov. Kot so zapisali nekateri mediji, naj bi Infond Holding zaradi razlik v nakupni ceni in prodajni ceni HSE svoj delež z dobrim zaslužkom prodal. Podjetju tajkuna Boška Šrota je s tem omogočil na račun HSE med 6 in 9,2 milijona evrov zaslužka.
“To se nam zdi sporno iz vidika, kdo vse je stal v preteklosti za tajkuni in kdo je tajkunom omogočal zaslužke, predvsem pa ni bilo nikakršnih racionalnih razlogov ter gospodarskih razlogov, da se manjšinski delež odkupuje po bistveno višji ceni, kot je bila ocenjena s strani izvedencev.”
Po navedbah poslanke Zalokar Oražmove so se podobne stvari dogajale tudi v drugih segmentih. Mag. Vizjaka zato sprašuje tudi o tem, kako je lahko HSE okoli 170 milijonov evrov v teh letih namenil za odkupe manjšinskih deležev v Dravskih elektrarnah, v elektrarni Brestanica, termoelektrarni Šoštanj in v Soških elektrarnah. “Ti nakupi so bili vedno delikatni in sicer v smislu gospodarnosti, smiselnosti in ekonomičnosti nakupa, po drugi strani pa so udeleženi v teh nakupih prav tisti, ki jih stranka SDS in mag. Vizjak osebno smatra za tajkune; Boško Šrot in Igor Bavčar. Druga zgodba o odkupu deležev v Brestanici in v Šoštanju, kjer je bil odkupljen delež KD Holdinga g. Matjaža Gantarja, pa kaže na to, da je bilo takrat, tudi glede na časovne dimenzije tega nakupa, to parkiranje denarja v povezavi s časopisnim podjetjem Delo.”
“Mag. Vizjak se bo težko izognil dejstvom, da je v času svojega mandata v funkciji ministra za gospodarstvo zagovarjal napačne poteze,” je menila Zalokar Oražmova ter kot enega od primerov izpostavila tudi odločitev, da se spodnja Sava oblikuje v svoj holding in družba Gen energija, ki je v 100-odstotni lasti države, energijo prodaja preko hčerinske družbe Gen 1, ki je bila v solastništvu g. Bavčarja. “Gre za pretakanje denarja iz državne v zasebno sfero in tudi za to odločitvijo stoji takratni minister za gospodarstvo,” je dejala.
Tudi z zavlačevanjem pri izdaji soglasja za naložbo TEŠ 6, kjer je prišlo do zavlačevanja pri izdaji energetskega soglasja in ostalih soglasij, povezanimi s prostorskimi posegi, je imel prav tako vpliv bivši gospodarski minister, ki je kupoval opremo v času, ko je bilo to neugodno, saj je šlo za opremo v vrednosti 1,13 milijarde evrov.
Vodja poslanske skupine Zares je ob koncu še izrazila ogorčenje nad načinom vodenja komisije za nadzor javnih financ. Na zadnji seji, ko je bil obravnavan sklad za razgradnjo nuklearke, je namreč mag. Vizjak, ki predseduje Komisiji za nadzor javnih financ, onemogočil korektno in celovito obravnavo potez svoje strankarske kolegice in predsednice sklada za razgradnjo NEK Romane Jordan Cizelj, zaradi česar je prišlo do obstrukcije poslancev koalicije.
Ob zaključku novinarske konference je poslanka poudarila, da odgovore od mag. Vizjaka pričakuje v tednu dni. “V kolikor teh odgovorov ne bo oziroma bodo pomanjkljivi, bomo mag. Vizjaka pozvali, naj odstopi kot predsednik parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ.”
