O preiskavi zoper finskega novinarja
Na današnji tiskovni konferenci se je sekretar stranke Zares – nova politika Bogdan Biščak odzval na zadnje objave v enem od medijev v zvezi z vprašanjem, ki smo ga zastavili generalni državni tožilki Barbari Brezigar in kasneje pravosodnemu ministru Alešu Zalarju.
Po zdajšnjih informacijah lahko sklepamo, da znotraj državnega tožilstva obstajajo različna mnenja, kako v tem primeru ravnati. Pristojna državna tožilka naj bi v primeru zahteve za preiskavo zoper finskega norvinarja Berglunda zahtevala ovržbo, vodja okrožnega državnega tožilstva pa naj bi po prejetju predloga primer državni tožilki odvzela ter se odločila drugače.
Omenjeno ravnanje zbuja sum, da se državno tožilstvo na podobne primere odziva drugače. Bogdan Biščak je ob tem spomnil na znano izjavo Janeza Janše na Info TV, v oddaji Vroči stol, v katerem je v zvezi s predsednikom Republike Slovenije dr. Danilom Türkom rekel “da gre za majhnost duha nekdanjega jugokomunističnega birokrata“, v kateri gre za očitno razžalitev predsednika republike, vendar ta izjava ni doživela nikakršne reakcije državnega tožilstva.
Predvsem pa se ob tem postavlja vprašanje o nepristranskost generalne državne tožilke v primerih v katerih je posredno ali neposredno vključen Janez Janša. Kar nekaj dogodkov je v preteklosti, ki ta naš dvom utemeljujejo; na primer ovadbe v zvezi z orožarsko afero, ki so bile zavržene in ravnanje v zvezi z Depalo vasjo in še nekateri drugi, v katerih je ta nepristranskost, po našem mnenju, prišla pod vprašaj.
Generalna državna tožilka na vprašanja vezana na primer ni odgovorila niti z besedo, je pa v dopisu Zares obtožila političnega pritiska na delo tožilcev in demontažo državnega tožilstva. Tudi zato je vodja poslanske skupine Zares Cvetka Zalokar Oražem enako vprašanje postavila pravosodnemu ministru, od katerega pričakujemo odgovor.
Zaradi vsega omenjenega upravičeno pričakujemo odgovor na spodnji vprašanji:
Prvo je ta, “kaj so bili razlogi, ki so vodili vodjo okrožnega državnega tožilstva, da je odločila drugače, kot je odločila državna tožilka, ki ji je bil spis dodeljen.” Menimo, da je primerno, da javnost izve, zakaj je prišlo do take odločitve in seveda, da se zavrnejo morebitni pomisleki o nepristranskosti tožilstva, predvsem generalne državne tožilke.
Drugo vprašanje se nanaša delovanje generalnega državnega tožilstva ter njene vodje, predvsem v tem “ali je res, da sta generalno državno tožilstvo ter generalna državna tožilka, bili aktivno vključeni v oblikovanje stališča do te zadeve in če je bilo, na kakšen način.”
Posnetek celotne izjave: