Rojen: 1958
Kraj prebivanja: POSTOJNA
Poklic: UNIVERZITETNO DIPLOMIRANI PRAVNIK
Delo, ki ga opravlja: SEKRETAR STRANKE ZARES – NOVA POLITIKA
Vaši kontakti:
Cankarjeva 6
6230 Postojna
Tel.: 01 50 05 750
Faks: 01 50 05 753
GSM: 031 688 688
E-pošta: b.bogdan@zares.si
Kratka biografija
Rodil se je 12. marca 1958. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Postojni. Diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1982 in opravil pravosodni izpit. Zaposlil se je najprej na GG Postojna. Leta 1991 je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta v Postojni, leta 1993 pa za generalnega sekretarja državnega zbora. Nato je nekaj časa delal kot izvršni direktor in v. d. generalnega sekretarja LDS, leta 1998 pa je ustanovil podjetje za poslovno svetovanje in delal kot lobist. Dve leti je vodil področje upravljanja s človeškimi viri v finančnem holdingu Novoline. V mladih letih se je aktivno ukvarjal z alpinizmom. Preplezal je več sto smeri po Evropi, splezal pa tudi na Broad Peak (8047 m) in Gasherbrum II (8035 m).
Zakaj stranka Zares?
V stranki Zares sem od prvega dne njenega obstoja. Po izstopu iz LDS nisem več želel biti profesionalno v politiki. A je bila trenutna vlada preveč avtoritarna in opozicija preveč nemočna, da bi to mirno gledal. Zares je projekt, ki naj bi obojemu naredil konec in postavil nove standarde v politiki. Opozicija danes ni več nemočna, nove standarde uveljavljamo, nov mandat te vlade pa moramo preprečiti na volitvah.
Zakaj jaz?
Ko govorimo o svojih dobrih lastnostih, se je dobro vprašati, kako nas vidijo najboljši prijatelji. Moji najboljši prijatelji so fantje, s katerimi sem skupaj plezal. Oni bi rekli, da sem nepopustljiv, ko gre za načela, in blag, ko gre za ljudi. Da se z vso energijo posvetim zastavljenim ciljem in s preudarnim pogumom vztrajam na poti do njih.
Kaj boste naredili za razvoj vašega okraja?
Zavzemal se bom za:
1. vzpostavitev vlade, ki ne komandira, ampak upravlja; danes, ko razvoj sloni na znanju in inovacijah, je vojaško-komandni pristop te vlade huda razvojna ovira. Slovenija potrebuje vlado, ki moderira, ne pa dirigira,
2. pošteno plačilo za pošteno delo; delavci, menedžerji in lastniki naj delijo usodo podjetja v dobrem in slabem. Ni sprejemljivo, da v družbenem produktu pada delež plač in raste delež dobičkov, še posebej sedaj, ko rast cen, predvsem rast cen hrane, ogroža že standard srednjega sloja,
3. investiranje v kakovostna delovna mesta; na sto aktivnih prebivalcev je danes v postojnski občini le 61 delovnih mest, v pivški pa 66. Razvoj ne more temeljiti le na investicijah v trgovske centre, občini potrebujeta vlaganja v dejavnosti, ki slonijo na znanju,
4. zaustavitev upadanja prebivalstva na podeželju; na daljši rok je to problem tudi za občinske centre, saj gre za njihovo naravno zaledje. Ljudem na podeželju je treba zagotoviti osnovne oskrbne funkcije (šola, pošta, trgovina, zaposlitvene možnosti) in prometne povezave, da bi ostali doma.
Katera bo vaša prva poteza ob izvolitvi?
Sprožiti nameravam razpravo o smeri, v kateri naj se Postojna razvija. Smo zadovoljni z doseženim ali želimo kaj drugega? Naj bosta Postojna in Pivka predvsem “spalni naselji”, od koder se vozimo na delo, ali naj postaneta kraj, v katerem se porajajo ideje, podjetja in prireditve? K razpravi bom povabil vse, še posebej vodilne na občini ter v gospodarstvu, kulturi, šolstvu in športu.
Zakaj menite, da boste dober poslanec?
Politika je delo z ljudmi. Ne le z volivci, ampak tudi z drugimi politiki. Treba jim je znati prisluhniti, poznati njihove interese in želje, njihove omejitve in sposobnosti. V letih ukvarjanja z javnimi zadevami in tudi kot lobist sem vse to spoznal in pridobil dragocene izkušnje. Zato in zaradi vztrajnosti in potrpežljivosti bom lahko v parlamentu dobro opravil delo.
Kakšna bo Slovenija leta 2020?
Slovenija postaja vse bolj razvita družba. Prebivalstvo se stara, izobrazba je vse višja. Vse več ljudi ekonomsko ni odvisno le od plače, ampak tudi od premoženja, in ta trend se bo še stopnjeval. Zaradi vse višje izobrazbe se povečujejo zahteve po participaciji, po vključenosti, tako v javnem življenju kot na delovnem mestu. Zaradi staranja zmeraj bolj prihaja v ospredje potreba po dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev in zaradi vse manjše odvisnosti od plače potreba po kakovostni izrabi prostega časa. Želel bi, da bi Sovenija znala ustrezno odgovoriti na vse te zahteve. Predvsem, da bi znala pri snovanju odgovorov nanje upoštevati trajnostni moment. Zato se bo morala za trenutek ustaviti in se vprašati, ali je razvoj res predvsem materialno-tehnološki. Vsak sam pri sebi ve, da ni tako. To moramo skupaj ugotoviti tudi kot družba.
