Zares o šolstvu
Rezultati mednarodnih raziskav PIRLS in PISA za leto 2006 kažejo nadpovprečne rezultate slovenskih učencev na področju bralne in naravoslovne pismenosti in so zato zagotovo razlog za zadovoljstvo, obenem pa navajajo k razmisleku, ali so napovedane spremembe učnih načrtov smiselne, sta na petkovi novinarski konferenci poudarila poslanka Zares Majda Širca in vodja strankinega odbora za šolstvo in šport Damijan Štefanc.Po besedah Širčeve je dvanajst let po objavi t.i. bele knjige o šolstvu napočil čas, da se zopet preveri stanje na tem področju in se poskuša na podlagi strokovne razprave najti nove rešitve.
K temu poslanka poziva tudi ministra za šolstvo in šport Milana Zvera, ki doslej ni bil pripravljen prisluhniti strokovnim argumentom. Ministrova poteza, ko je nedavno vendarle umaknil sporni zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja iz zakonodajnega postopka, je bila po prepričanju Zares zelo modra, vendar pa smo kasneje presenečeno ugotovili, da tudi v novem predlogu zakona ostajajo številne strokovno sporne rešitve. Poslanska skupina Zares bo zato predlagala amandmaje, predvsem glede financiranja po učencu, sestave sveta za kakovost in evalvacijo ter programov poklicne mature.
Po besedah Štefanca so rezultati obeh omenjenih raziskav: PIRLS 2006 kaže, da se je v Sloveniji bralna pismenost 9 do 10 let starih učencev pomembno zvišala. Rezultati PISA, ki je poleg naravoslovne, na kateri je bil v tem krogu poudarek, merila tudi bralno in matematično pismenost 15-letnikov, so prav tako spodbudni. Analiza rezultatov obeh omenjenih raziskav je lahko ena od podlag za razmislek o nadaljnjih ukrepih na področju vzgoje in izobraževanja. Raziskavi sta merili kompetentnost mladih, ki so osnovno šolo obiskovali, preden je ministrstvo za šolstvo predlagalo in so bile sprejete zadnje spremembe šolske zakonodaje. Nekateri od učencev, zajetih v raziskavah, so obiskovali program osemletke, nekateri pa so že v 5. razredu vstopili v program devetletke. Vsi ti učenci so imeli v zadnjem triletju pouk bodisi po že prenovljenih ali prilagojenih učnih načrtih.
Zato je po besedah Štefanca toliko bolj nenavadno, da se v zadnjem času menda pripravljajo spremembe osnovnošolskih učnih načrtov, o čemer niti strokovni svet, čeprav je pristojen za njihovo sprejemanje, ne ve ničesar. Ob tem se seveda zastavlja vprašanje, katere so strokovne in empirične podlage, ki pri takšnem spreminjanju učnih načrtov igrajo ključno vlogo.
PISA in PIRLS merita učinkovitost šolskih sistemov, kar pomeni, da je njihov cilj predvsem ovrednotiti, kako so v različnih sistemih 15-letniki usposobljeni za soočanje s pričakovanji in izzivi v vsakdanjih življenjskih situacijah. To je zelo pomembno za vsak šolski sistem in v tem smislu sta obe raziskavi pomemben vir podatkov o učinkovitosti obveznega izobraževanja. Doseženi rezultati kažejo, da je bil leta 2006 sistem obveznega izobraževanja – v pogledu, ki ga merita obe raziskavi – razmeroma učinkovit, vsaj v primerjavi z večino ostalih sodelujočih držav. Toda ob tem je treba poudariti, da tovrstne učinkovitosti sistema ni mogoče preprosto izenačiti s kakovostjo splošnega izobraževanja in splošnoizobraževalnega znanja, ki ga učenci pridobijo v času osnovnega šolanja.
V stranki Zares se bomo zavzemali, je dejal Štefanc, da šola zaradi sodobnih svetovnih trendov podrejanja šole gospodarstvu ne bo obravnavana zgolj kot kraj produkcije »človeškega kapitala«, ampak tudi kot avtonomni kraj širjenja vednosti, socialne integracije, moralnega oblikovanja in formiranja razsvetljenega državljana.
Sklepati o dejanski kakovosti splošne izobrazbe zgolj na podlagi posameznih kazalcev učinkovitosti, ki jih prikazujeta PISA in PIRLS, bi bilo ne le metodološko neustrezno, pač pa je lahko tudi nevarno zavajajoče ob potrebnih razmislekih o ukrepih in rešitvah, ki jih želimo v sistem vpeljati v prihodnje, je opozoril Damijan Štefanc.
Po njegovih besedah je zato smiselno postaviti vprašanje, ali imamo v Sloveniji mehanizme, s pomočjo katerih lahko po eni strani zagotavljamo ne le učinkovito, pač pa tudi kakovostno splošno izobrazbo kot javno dobro vsem državljanom, in ali imamo mehanizme, s katerimi lahko objektivno na nacionalni ravni preverjamo kakovost izobraževanja, zlasti v prvih letih šolanja, ki so ključnega pomena za kakovostno opismenjevanje učencev.
V tem kontekstu želimo v Zares dodatno opozoriti na problematičnost nekaterih sprememb šolskega sistema, ki niso imele strokovnih utemeljitev. Mnenja smo, da je bilo zunanje preverjanje, ki se ga je prostovoljno udeleževala večina učencev mehanizem in ki je odgovarjalo na vprašanje, v kolikšni meri učenci v vsej Sloveniji dosegajo postavljene učne cilje in standarde znanja pri matematiki in slovenskem jeziku, pomembna povratna informacija tako za učence kot tudi za njihove starše, učitelje in šolski sistem v celoti. Zlasti je to pomembno, ker učence vsa tri leta praviloma poučuje ista učiteljica, pri čemer opisne ocene, kot kažejo reprezentativne raziskave, staršem ne dajejo zadostnega vpogleda v otrokovo znanje – zlasti pa v kolikšni meri je to znanje primerljivo z ostalimi učenci v Sloveniji.
Dejstvo, da prve tovrstne podatke dobimo šele po šestih letih izobraževanja (po drugem triletju), hkrati tudi pomeni, da lahko pri otroku zamudimo kar nekaj priložnosti, ko bi lahko vsakega pripeljali do ustreznih standardov znanja, ki so postavljeni na nacionalni ravni.
To je posebej problematično v kontekstu rezultatov mednarodnih raziskav, ki kažejo, da imamo v Sloveniji 13,9 odstotka mladih, ki v času obveznega izobraževanja niso dosegli temeljne ravni naravoslovne pismenosti, 16,5 odstotka mladih, ki niso dosegli temeljne ravni bralne pismenosti in 17,7 odstotka mladih, ki niso dosegli temeljne ravni matematične pismenosti. Pri tem pa so kot kaže – kar je bilo poudarjeno v raziskavi PIRLS – v slabšem položaju zlasti učenci iz socialno in kulturno manj spodbudnega okolja. Sami si prizadevamo za šolski sistem, ki bo vsem učencem zagotavljal enake možnosti pri doseganju kakovostne izobrazbe. S tem v zvezi pa se odpirajo problemi, o katerih bomo v Zares odpirali široko razpravo in iskali strokovne rešitve, je med drugim še dejal vodja odbora za šolstvo in šport Damijan Štefanc.
