Zalokar Oražmova za moratorij na GSO
Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je na današnji novinarski konferenci predstavilo pobudo vladi in dve pisni poslanski vprašanji – ministroma za kmetijstvo ter okolje in prostor Iztoku Jarcu in Janezu Podobniku v zvezi s pravno ureditvijo vnosa in gojenja gensko spremenjenih rastlin. Uvodoma je spomnila, da zakona, ki je bil obljubljen v septembru, še vedno ni, prav tako ni jasno, kdaj bomo dokončno pravno uredili področje vnosa in gojenja gensko spremenjenih rastlin.
Vladi je Zalokar Oražmova zato predlagala, naj čim prej pripravi zakon, s katerim bi v Sloveniji razglasili moratorij za GSO, vse dokler ne bi sprejeli primernega zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, ki je sicer še vedno v postopku notifikacije na organih Evropske komisije.
Poslanka Cveta Zalokar Oražem, ki je kot občinska svetnica prva dala pobudo za razglasitev občine brez GSO, kar je občina Domžale tudi postala (danes pa je takšnih občin že 60), je pojasnila, da je v Sloveniji trenutno pravna praznina na področju vnosa in gojenja gensko spremenjenih rastlin, da je torej stanje najslabše – je “neurejeno, neregulirano, nenadzorovano“.
Zelo verjetno je, da vsled dejstva, da bo Slovenija januarja pričela predsedovati EU in da bo zatem v drugi polovici leta 2008 sledila intenzivna državnozborska volilna kampanja, v Sloveniji še lep čas tega področja ne bomo pravno ustrezno uredili.
Zato bi bilo smiselno, kar v pisni poslanski pobudi predlaga vladi, naj čim prej pripravi zakon, s katerim b v Sloveniji do nadaljnjega razglasili moratorij na vnos in gojenje gensko spremenjenih rastlin, dokler bi bilo potrebno oziroma do sprejetja zakona, ki je trenutno v postopku preverjanja Evropske komisije.
Poudarila je, da je tudi v EU situacija “zelo razdeljena, krepi se zavest o previdnosti z GSO, tako pri hrani, kot tudi pri kmetijstvu”. Javno mnenje v EU je GSO precej nenaklonjeno, saj več kot 70% vprašanih državljanov EU nasprotuje gensko spremenjeni hrani.
Povsod po EU se že nekaj časa odvija akcija nevladnih organizacij, zaradi katere se je za območje, prosto GSO, razglasilo že čez 450 območij in 200 evropskih pokrajin.
Pri nas kampanjo Slovenija brez GSO vodi Inštitut za trajnostni razvoj od aprila let, v tem času pa se je za območje, prosto GSO, razglasilo že 60 lokalnih skupnosti.
Poslanka Zares Cveta Zalokar med drugim ocenjuje, da se prava razprava v Sloveniji šele dobro začenja, čeprav je Zares že julija letos pripravil posvet, na katerem se je izkazalo, da stroka ne more odgovoriti na vsa porajajoča se vprašanja, nevladne organizacije, med njimi ekološki kmeti, okoljevarstveniki, čebelarji, pridelovalci biodinamične hrane, pa večinoma bolj ali manj ostro nasprotujejo vnosu oziroma gojenju gensko spremenjenih rastlin v ozemeljsko majhni, zemljiško razdrobljeni in biotsko visoko raznovrstni Sloveniji.
Poslanka Zalokar Oražmova pa je v zvezi z isto temo postavila tudi dve poslanski vprašanji.
Ministra za kmetijstvo Iztoka Jarca je med drugim vprašala, v kateri fazi je usklajevanje zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin, kakšno stališče ima o njem Evropska komisija in, katere ukrepe namerava sprejeti vlada v zvezi z GSO.
Ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika pa je med drugim zaprosila za pojasnilo, kateri vsebinski razlogi so ga vodili pri odločitvi, da na zadnjem zasedanju okoljskih ministrov EU ni podprl Avstrije pri njenih naporih za omejitev vnosa in uporabe GSO.
Oba ministra je poslanka vprašala tudi, kakšno je njuno mnenje o predlogu, da bi vlada čim prej pripravila zakon o moratoriju na vnos in uporabo GSO do sprejetja primernega in kakovostnega zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami.
Preberite več:
Pisna poslanska pobuda vladi (doc, 71.5 KB)
