Zakon o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij (povzetek)

Zakon o omejevanju kandidiranja in opravljanja javnih funkcij

(povzetek)

Predmet urejanja

Zakon ureja »vstopne« in »izstopne« pogoje pri kandidiranju in opravljanju javnih funkcij.  Obenem tudi izenačuje pogoje za opravljanje javnih (voljenih) funkcij s kandidiranjem za delovna mesta v javni upravi.

Utemeljitev: 82. člen  Ustave Republike Slovenije v drugem odstavku določa, da »Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.« Ta člen je bil za poslance (in druge javne funkcionarje) le delno prenesen v zakonodajo, predvsem glede nezdružljivosti opravljanja poslanske, svetniške ali županske funkcije z drugimi funkcijami oz. opravljanjem dejavnosti.

Pogoji, ki določajo pasivno volilno pravico  (»biti voljen«), pa razen starostne meje  in splošne poslovne sposobnosti niso posebej opredeljeni.   Pri pogojih za imenovanje predsednika vlade, ministrov in državnih sekretarjev, pa veljavna zakonodaja ne predpisuje nikakršnih pogojev – niti najbolj osnovnih, kot sta polnoletnost in poslovna sposobnost. Zakon odpravlja to nedoslednost.

Opomba: Sedanja ureditev je toliko bolj nedosledna, ker morajo uradniki  po Zakonu o javnih uslužbencih,  že ob prijavi za razpis na delovno mesto izkazati, da niso pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da niso obsojeni na nepogojno kazen v trajanju več kot šest mesecev ter da zoper njih ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. 

Koga zadeva

• predsednika Republike
• poslance Državnega zbora RS
• svetnike Državnega sveta RS
• občinske svetnike
• župane
• predsednika Vlade RS
• ministre v vladi RS
• državne sekretarje

Opomba: Predlog zakona se nanaša tudi na javne uslužbence in sicer predvsem v pomenu izenačevanja »vstopnih pogojev« z javnimi funkcionarji, glede izstopnih pogojev pa je ureditev za javne uslužbence ostaja v veljavi takšna, kot je, medtem ko je za javne funkcionarje ostrejša.

Kandidiranje in volitve (»vstopni pogoji«)

Za vse javne funkcionarje veljajo naslednji pogoji kandiranja (pravica »biti voljen«):

1. da ni bil pravnomočno obsojen zaradi katerega izmed kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva (Šestindvajseto poglavje Kazenskega zakonika, Uradni list RS, št. 55/2008 (66/2008 popr.), 39/2009, 55/2009 Odl.US: U-I-73/09-19, 56/2011 Odl.US: U-I-262/10-18, 91/2011, 34/2012 Odl.US: U-I-24/10-12, 50/2012-UPB2. V nadaljnjem besedilu: kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva)
2. da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
3. da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali obtožni akt zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. »

Predlog zakona torej realizira določbo drugega ostavka 82. člena Ustave RS.

Opomba: veljavna ureditev razen starostne meje in poslovne sposobnosti, ne pozna omejitve pravice »biti voljen«.   V Sloveniji še nismo imeli primera, ko bi za funkcijo poslanca DZ, državnega ali občinskega svetnika ter župana, kandidirala ali bila izvoljena oseba, ki je bila  pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (pogoj 2 v predlogu zakona). Ostaja vprašanje, ali bi bil takšni osebi v primeru izvolitve, mandat potrjen.

Prenehanje opravljanja funkcije (»izstopni pogoji«)

Za večino javnih funkcionarjev (razen za predsednika Republike) dosedanja ureditev pozna naslednje pogoje oz. okoliščine za prenehanje mandata: izguba volilne pravice, trajna nezmožnost opravljanja funkcije, nezdružljivost in odstop.

Predlog zakona tem pogojem dodaja tri nove:

• če je pravnomočno obtožen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali je proti njemu vložen obtožni akt zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.
• če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
• če je s pravnomočno sodbo obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva,

Opomba: Do sedaj so morali javni funkcionarji zapustiti položaj, če so bili obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.

Predlog zakona prinaša pomembno novost, in sicer, kadar je javni funkcionar pravnomočno obtožen, ali obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, mu preneha mandat. To je pomembno, ker se prav na izvajanje javnih funkcij veže zaupanje ljudi.

Predlog zakona tudi dodatno ureja prenehanje mandata predsedniku Republike in sicer enako kot za druge javne funkcionarje.

Druge določbe

• v 17. členu predlog zakona določa, da javni funkcionar, ki mu je v skladu s tem zakonom prenehal mandat, ni upravičen do prejemanja nadomestila, ki bi mu sicer pripadalo po zakonu, ki ureja status funkcionarja
• 18.  člen določa da po štirih letih od vložitve pravnomočne obtožnice ali obtožnega akta, preneha prepoved kandidiranja za javne funkcije, če ni prišlo do pravnomočne sodbe.
• 19. člen določa,  da ima funkcionar, ki mu je zaradi pravnomočne obtožnice ali obtožnega akta prenehala funkcija, je pa bil pravnomočno oproščen, pravico do odškodnine po splošnih pravilih obligacijskega prava.
• 20. člen  določa, da funkcionarju, ki na dan uveljavitve  tega zakona ne izpolnjuje pogojev, preneha mandat.