Za zadržanje imenovanja veleposlanikov pred volitvami
Nekdanji zunanji minister Ivo Vajgl se je v sporočilu za javnost odzval na namero vlade, da predsedniku republike še pred jesenskimi volitvami predlaga imenovanje novih veleposlanikov. V zvezi s tem je predsednik republike dr. Danilo Türk že napovedal, da bo z imenovanjem novih veleposlanikov počakal na čas po volitvah.
Ivo Vajgl je zapisal: “Predsednik republike dr. Danilo Türk je s svojo odločitvijo, da ne podpre predloga vlade za imenovanje skupine novih veleposlanikov pred državnozborskimi volitvami brez dvoma potegnil pravo potezo, ki lahko takoj in dolgoročno prispeva k umiku slovenske diplomacije iz političnih iger.
Bolj kot kdajkoli doslej je aktualna vlada iz državotvornega resorja, ki mora varovati in zastopati interese vse države, naredila uslužno organizacijo za uveljavljanje ideoloških in strankarskih interesov. Paket veleposlanikov, ki jih je na “predvečer” volitev pripravila vlada, je morebiti izjemen po tem, da se na seznamu, ki so ga poslali v podpis predsedniku republike, v resnici nahajajo predvsem ali izključno poklicni diplomati (česar natančno ne vemo, kar je v skladu z mednarodnimi običaji tudi pravilno).
V izjavi na svoji spletni strani, s katero ministrstvo za zunanje zadeve izpodbija upravičenost odločitve predsednika republike, prav s tem, ko govori o profesionalnosti predlaganih kandidatov, pa je z oziroma na prakso zadnjih štirih let pomembna vrzel: kadrovanje v diplomaciji je bilo v mandatu te vlade izrazito strankarsko, politično in ideološko. Po teh merilih so bili v diplomatsko mrežo razpostavljeni na najpomembnejša mesta svetovalcev in namestnikov veleposlanikov skorajda izključno ubogljivi in politično kompatibilni kadri, medtem ko je bila množica izkušenih in uveljavljenih diplomatov potisnjena v zakotne pisarne brez konkretnih zadolžitev in brez perspektive. Preostala jim je edino možnost, da so izražali svoje razpoloženje, občasne proteste in prošnje prek sindikata slovenskih diplomatov ter praviloma ostali neuslišani.
V odgovoru zunanjega ministrstva je omenjena praksa iz časa prejšnje vlade, kot da bi resor zunanjega ministrstva vodil kdo drug in ne Dimitrij Rupel. Res je, da je tedanja vlada nekaj mesecev pred volitvami imenovala veleposlanico v Berlinu in veleposlanika v Londonu. Podpisani sem kot zunanji minister v tistem času, nekaj mesecev pred volitvami, ko je Rupel odšel svojo pot, sodil, da Slovenija neposredno po tem, ko je postala članica EU, ne more ostati brez veleposlanikov v ključnih državah članicah EU. Vsa ostala imenovanja, vključno s tistimi, ki jih je pripravilo zunanje ministrstvo pod vodstvom dr. Dimitrija Rupla, je vlada iz načelnih razlogov zadržala za čas po državnozborskih volitvah.”