Za začasno prepoved uporabe gensko spremenjenih rastlin
Poslanska skupina ZARES je v zakonodajni postopek danes vložila predlog zakona o začasni prepovedi namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.Kot je na novinarski konferenci pojasnila poslanka Cveta Zalokar Oražem, prvopodpisana pod zakonski predlog, slednji morda ni najboljša rešitev, vendar pa v Zares upamo, da bo takšna razglasitev moratorija vendarle naletela na ustrezen odziv vlade oziroma ministrstva za okolje in prostor.
Tudi po prepričanju predstavnikov nevladnih organizacij bi namreč moral minister za okolje Janez Podobnik čimprej pripraviti odločbo o varnostnem pridržku glede gojenja gensko spremenjenih organizmov in jo objaviti v Uradnem listu RS.
V ZARES smo kot edina politična stranka doslej redno spremljali dogajanje na področju gojenja gensko spremenjenih organizmov in aktivno sodelovali pri obravnavi odprtih vprašanj.
Pripravili smo različne posvete, na vlado naslovili poslansko pobudo in več poslanskih vprašanj, v katerih smo opozarjali na omenjeni problem. Vendar pa se vlada na naše pozive, kot tudi na več pozivov civilne družbe, doslej ni odzivala in jasno opredelila.
Zato smo se odločili, je dejala poslanka Cveta Zalokar Oražem, da pripravimo zakon o začasni prepovedi namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.
Javnomnenjske raziskave (na ravni EU in v Sloveniji) so pokazale, da si ljudje ne želijo gensko spremenjene hrane in imajo zadržke do vnosa gensko spremenjenih organizmov v državo.
Na novinarski konferenci so sodelovali tudi Anamarija Slabe, strokovna vodja na Inštitutu za trajnostni razvoj, Primož Verbič iz Združenja za zdravo Slovenijo in Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije.
Po njihovih besedah bi moralo ministrstvo za okolje in prostor nemudoma ukrepati in uvesti varnostni pridržek do gojenja gensko spremenjenih rastlin. Velik del strokovnjakov s področja kmetijstva in ekološke predelave hrane namreč zagovarja stališče, da soobstoj gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami dolgoročno ni mogoč.
Po besedah Verbiča gre pri gensko spremenjenih organizmih za biološko onesnaženje, ki je med vsemi vrstami onesnaženja najhujše, saj se samo generira. Opozoril je tako na zdravstveni in politični vidik kot tudi na pomen do GSO negativno razpoloženega javnega mnenja. V Sloveniji doslej ni bila izvedena nobena študija, ki bi ugotavljala dolgoročni vpliv gensko spremenjenih organizmov na zdravje ljudi in živali, kar pomeni, da je zdravstveni vidik tega problema povsem zanemarjen in neraziskan.
Poleg tega se je na evropski ravni 70 odstotkov potrošnikov izreklo proti gensko spremenjeni hrani, medtem ko je v Sloveniji kar 77 odstotkov potrošnikov odgovorilo, da ne bi kupilo živila, ki bi vsebovalo tudi gensko spremenjene sestavine, 68 odstotkov pa jih ima pomisleke in skrbi glede gensko spremenjenih organizmov.
Kot je med drugim dejal Boris Fras, je kmetijstvo v Sloveniji porastu, najbolj prizadeti zaradi vnosa GSO pa so lahko prav ekološki kmetje.
V EU naj bi bilo z gensko spremenjeno koruzo posejanih okoli 110.000 hektarov zemlje, kljub temu pa naša država v tem trenutku nima vzpostavljenih pravnih in drugih zaščitnih mehanizmov nadzora nad vnosom in uporabo GSO v kmetijstvu.
