Za enake pravice otrok – rejencev
Poslanka Zares Majda Širca je danes v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o dopolnitvi zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, s katero skuša popraviti zakonsko pomanjkljivost, zaradi katere so otroci – rejenci v deprivilegiranem in neenakovrednem položaju glede na druge mladostnike v bioloških družinah.
Na današnji novinarski konferenci je Majda Širca pojasnila, da je zadnji medijsko odmeven primer Remzije Hajrizi opozoril na zakonsko pomanjkljivost, zaradi česar država ni dolžna poskrbeti za tiste rejence, ki so dopolnili 18 let in nadaljujejo šolanje (kot so primerjalno starši ali zakoniti zastopniki dolžni poskrbeti za otroke v enakem primeru), temveč je to le možnost, kot jo opredeljuje veljavni zakon, in o kateri posamično presojajo centri za socialno delo.
Novela, kot jo predlaga Majda Širca, pa zagotavlja, da morajo ob morebitni prekinitvi rejniške pogodbe, centri za socialno delo najti novo rejniško družino za vsakega rejenca, ki je dopolnil 18 let in nadaljuje s šolanjem, seveda ob njenem/ njegovem strinjanju.
Za razliko od otrok, ki živijo v bioloških oziroma urejenih družinah in rejništva ne potrebujejo, so otroci – rejenci v tem primeru v depriviligiranem položaju, saj so starši za prve dolžni poskrbeti in jih preživljati vse do 28. leta, če nadaljujejo redno šolanje, medtem ko država prek sistema rejništva za rejence v enakem primeru ni obvezana poskrbeti na enak način.
Po nekaterih podatkih iz leta 2004 naj bi bilo rejencev, starejših od 18 let, okoli 25%, kar še dodatno upravičuje razmislek v smeri izenačitve pravic otrok s starši in otrok – rejencev.
V skladu z mednarodnimi konvencijami in slovensko ustavo namreč ne bi smelo biti razlik v pravicah med enimi in drugimi. V Zares smo se zato odločili, da predlagamo ureditev tega problema, saj je po naših analizah potrebno malo truda za dosego nadvse smelega cilja.
V zvezi s tem predlogom zakona je Majda Širca minisitrici za delo, družino in socialne zadeve Marjeti Cotman predlagala sestanek, ki bo 12. februarja, na katerem bosta sogovornici preverili, ali je pobudo mogoče še izboljšati in nadgraditi.