Z novim zakonom nad nezakonito pridobljeno premoženje
Poslanske skupine Zares, SD, LDS, DeSUS in nepovezani poslanci so v zakonodajni postopek vložili nov, usklajen in strokovno ustreznejši oziroma transparentnejši predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je po prepričanju predlagateljev ključen korak v boju zoper organiziran kriminal. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Franco Juri, vodja poslanske skupine Zares, predlog zakona izhaja iz evropskih dobrih praks (kot je npr. Irska), ki dokazujejo, da je zaplemba premoženja najbolj učinkovito sredstvo v boju zoper mafijo. Državni zbor bo prvo obravnavo omenjenega predloga zakona, ki je usklajen tudi s stališči ministrstva za pravosodje, opravil že prihodnji teden na redni julijski seji.
Glavno načelo omenjenega predloga zakona je, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo, saj ob vzpostavljenem sumu storitve določenih hudih kaznivih dejanj ne more izkazati zakonitosti izvora premoženja.
Bistvena novost predloga zakona je uvedba finančne preiskave, ki se lahko začne pri sumu pridobitve nezakonitega premoženja, ki presega 50.000 evrov. Predlog zakona omogoča preiskavo pridobitve premoženja za obdobje zadnjih pet let, preiskava pa lahko traja eno leto. Državni tožilec pa v postopku finančne preiskave sodeluje tudi s Carinsko upravo RS, Davčno upravo RS, Uradom Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, policijo in drugimi pristojnimi organi.
V zakon so vgrajene ustrezne varovalke, je poudaril Franco Juri, ki preprečujejo morebitne zlorabe zakona, prav tako novi zakon z ničemer ne posega v ustavne pravice državljanov.
Pomemben vidik je določitev obrnjenega dokaznega bremena. Suma nezakonito pridobljenega premoženja torej ne dokazuje država, temveč mora osumljeni dokazati, da premoženja ni pridobil nezakonito. V nasprotnem primeru država njegovo nezakonito pridobljeno premoženje po končani finančni preiskavi zaseže in vrne v proračun.
Med drugim je treba poudariti, da ne gre za kazenski ali kaznovalen postopek, ampak za civilno posledico dejstva, da je storilec ali drugi upravičenec pridobil premoženje z nezakonitim dejanjem. Bistvena razlika v primerjavi s kazenskim postopkom je ta, da do zaplembe nezakonitega premoženja mogoče priti brez obsodilne sodbe v samem kazenskem postopku. Prav zato, ker postopek odvzema premoženja ni povezan s kazenskim postopkom, in teče »proti premoženju nezakonitega izvora.
Postopek odvzema premoženja se, kot določa predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, uvede, če so podani razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje iz nabora, ki je prav tako določen v tem zakonskem predlogu (kataloško kaznivo dejanje na podlagi Kazenskega zakonika) in zajema tista dejanja, ki so praviloma povezana z organizirano kriminalno dejavnostjo, katere namen je prav pridobivanje premoženja nezakonitega izvora.
2011-07-06-Predlog zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (.pdf, 500kb)
