Vrednote zapisane v kulturi

Bedna misel: lépo je, kar je lepó za vse!
Ko je ta misel gola, brez perja in petelinje rože, se sliši kar se da vsakdanje:
pazi nase, skrbi zase, zunaj mene pa naj gre,
kot pač že gre.
Kdor išče s celim srcem, s célo mrežo svojih žil,
kdor se z odprtimi rokami vrže v svet,
temu zanesljivo na hrbet pade bič,
kdor pa je za lepó na sploh, za prav na sploh,
komur torej ni za nič, ta zanesljivo prejme svoj cekin.
Dominik Smole, Antigona

Te dni je ob žari pokojnega Toneta Pavčka Ciril Zlobec govoril prav to: ne pazite samo nase, ne mislite samo zase in ne čakajte zgolj na svoj cekin! Govoril je o polju srca, o odprtem prostoru duha in o svetu, ki presega pragmatizem realnega sveta. Spomnil je vse, še posebej častno prisotne, da naj se zavežejo k tistim vrednotam, na katerih je vedno gradil, iz njih izhajal in se iz njih oplajal slovenski narod. Zapisane so v kulturi. V dialogu, v razumevanju drugačnega, v preseganju stvarnega, v kultiviranju bližnjega in v oplajanju realnega.

Največje kritike mojega dela na ministrstvu za kulturo, da imamo Slovenci preveč kulture, so bile zame največje priznanje.

Majda Širca