Trofenik o dodatni obdavčitvi menedžerjev

Poslanec Zares Vili Trofenik, predlagatelj zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize, je danes na novinarski konferenci odgovoril na nekatere dileme in vprašanja, ki se ob obravnavi omenjenega zakona odpirajo.

Obrazložitev Vilija Trofenika

Vprašanja in odgovori

Prvo vprašanje se je dotikalo dileme, da naj bi predlagani zakon predstavljal retroaktivni poseg v pridobljene pravice in bil zaradi tega v nasprotju z 155. členom Ustave RS. Kot je pojasnil Trofenik, gre v tem primeru za nepopolno branje odločb Ustavnega sodišča RS. Ustavno sodišče namreč v svojih določbah ne trdi kategorično, da je retroaktivnost na davčnem področju absolutno prepovedana, ampak ob pogojih, ki ju določa 2. odstavek 155. člena Ustave RS, lahko veljajo za nazaj. Ustava v 155. členu pravi, da je retroaktivnost dopustna, ko gre za javno korist in ne za poseg v pridobljene pravice. Trofenik je izpostavil, da gre v tem primeru prav za varovanje javnega interesa.

Poslanec je tudi pojasnil, da v primeru tega zakona ne gre za zakon, ki bi bil pisan za konkretne primere, ampak gre za splošen zakon oziroma zajema nedoločen krog subjektov in je v drugem branju dobil veliko podporo tako v koaliciji kakor tudi med opozicijskimi strankami.

Trofenik je še dodal, da gre pri tem zakonu za to, da zaradi javnega interesa skuša doseči neupravičeno izplačane nagrade in pomoči članom uprav nazaj v javno blagajno.

Na seji Državnega zbora je bil omenjeni predlog zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospopdarske krize obravnavan kot 20. točka 9. redne seje. Kot predlagatelj je poslanec Trofenik obrazložil predlagani zakon z besedami:

“Posledice gospodarsko finančne krize zahtevajo tudi ustrezne ukrepe na področju plač poslovodstev. Obstoječi sistem nagrajevanja poslovodstev stimulira neko specifično menedžersko obnašanje, ki je kratkoročno usmerjeno, tvegano in spodbuja moralni hazard, nagrajuje uspeh, ne sankcionira pa neuspehov. Problematika zagotavljanja primernih plač poslovodstev glede na aktualne razmere je vse bolj problem menedžerske etike. Znižanje plač poslovodstev je namreč bolj odvisno od določitve samih poslovodstev, kot pa nadzornih organov. Zakon je zato namenjen plačam poslovodstev pravnih subjektov, ki so bili ali so deležni različnih državnih pomoči za blaženje posledic finančno gospodarske krize, saj ravno te plače predstavljajo posebno težavo na področju zagotavljanja sistema primernih plač poslovodstev, glede na krizne razmere.

Zaradi tega je potrebno z dodatnim obdavčenjem onemogočiti oziroma izničiti iz plačila neupravičenih nagrad in ekscesno nagrajevanje poslovodstev v času finančne in gospodarske krize ter omogočiti, da poslovodstva po načelu solidarnosti s plačilom višjih davkov prispevajo svoj delež v sanacijo finančno gospodarske krize. Zato predloženi zakon predvideva, da bodo fizične osebe, ki vodijo ali nadzorujejo pravne subjekte, ki so deležni državnih pomoči za blaženje posledic finančne in gospodarske krize zavezanci za plačilo dodatnega davka v višini 49 % od plače, v primerih, ko njihov dohodek mesečno presega 12. 500 evrov, od nagrad, ki presegajo 25 tisoč evrov letno in odpravnin, ki presegajo 75 tisoč evrov, ter bonitet, ki presegajo 25 tisoč evrov letno. Prav tako so zavezanci za dodatni davek tudi člani nadzornih organov prejemnikov državnih pomoči, in sicer za sejnine, ki presegajo 358 evrov za posamezno sejo in nagrad, če te presežejo znesek 12.500 evrov letno.

Zavezanci za dodatni davek so dolžni vložiti ustrezno davčno napoved do 31. marca v letu, izplačevalci, prejemniki državnih pomoči pa so dolžni državnemu organu dostaviti potrebne podatke za izračun davka. Zakon bi naj veljal do konca leta 2010 oziroma do konca davčnega leta, v katerem se iztečejo poroštva oziroma jamstva in ukrepi za blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Ker je s sprejetimi amandmaji v drugem branju zakon izboljšan, oziroma so bile odpravljene nekatere pomanjkljivosti, ki so zbujale dvome z vidika skladnosti zakona z ustavo, pričakujem dokončno potrditev predloženega zakonskega besedila. V zvezi z vloženim amandmajem pa želim opozoriti, da presega ta koncept zakona in zaradi tega jo ni možno sprejeti. Hvala lepa.”

Ob koncu predstavitve stališč poslanskih skupin in po tem, ko je bila s strani poslanskih skupin že izražena široka podpora omenjenemu predlogu, pa je kot predlagatelj povedal: “Najprej bi se zahvalil za izraženo podporo zakonu. Seveda v razpravi so bili različni vidika in različna stališča posredovana, z enimi bolj, z drugimi manj bi se dalo strinjati, vendar bi vseeno rad opozoril na nekatere pomisleke, ki so bili tu izraženi. Prvi je tak pomislek, ali spada zakon v paleto na področju protikriznih ukrepov. Seveda odvisno je kako razumemo protikrizne ukrepe in stanje. V vsakem primeru je to ekscesno nagrajevanje poslovodstev spremljevalka ali predhodnica ali kakorkoli drugače povezana s finančno gospodarsko krizo in v tem smislu je to protikrizni ukrep, ne samo, da poskušamo sanirati nekaj za nazaj, ampak tudi trenutno preprečiti, da bi se te ekscesne stvari nadaljevale. Dostikrat je bilo omenjeno ime in kot da je zakon pisal za konkretni primer. To seveda moram jasno poudariti, da to ni res. Konkretni primer je mogoče bil povod, ni pa to cilj, ker potem bi prišli na polje neustavnosti. Bom pa ilustriral, da so vseeno tudi finančni učinki tega zakona znatni in tega iz tega vidika ni možno zanemariti.

V slovenskem prostoru na področju nagrajevanja menedžerjev 19.000 evrov bruto ni tako redek znesek. In pri tem znesku 19.000 evrov bo posledica tega zakona, če bo sprejet, na mesečnem nivoju 2.442 evrov dodatnega davka, ali na letnem 29.306. To je samo groba ilustracija, ker si mogoče ne predstavljamo, kaj v konkretnem izračunu določbe tega zakona pomenijo.

Kako široko gre zakon, seveda s pridobivanjem potrebnih podatkov je določena težava, ampak vseeno je dejstvo, da je s področja ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 990 pravnih subjektov, ki zapadejo pod določbe tega zakona. Tu ne smemo razumeti, da jih bo 990 plačalo, ampak zapadejo. Potem v  krogu ukrepov SID banke je 1.000 pravnih subjektov, ki zapadajo pod določbe tega zakona. Če bi še k temu prišteli, žal  podatki niso dovolj transparentni, še Ministrstvo za gospodarstvo, pa še kakšno drugo ministrstvo, kaj hitro pridemo do približno 3.000 primerov ali pravnih subjektov, ki zapadajo pod določbe, seveda bomo šele videli, kolikšen bo izplen. V vsakem primeru ne bo zanemarljiv in je tudi ta komponenta pomembna.

V razpravi je kolega Vili Rezman poudaril, da neke vrste pedagoško komponento, ali če hočete moralno etično, temu ni možno zanikati, ampak so tudi druge. BI pa rad opozoril, da neke vrste strah ali pripombo, da je umanjkala strokovna podpora. Ja seveda, na delu je bilo cel kup lobistov s strani prizadetih, zato je bilo nekaj, oprostite izrazu, strašenja tudi z eventualno ustavno spornostjo. Jaz se moram tu javno zahvaliti prof. dr. Bugariču, ki je pomagal, v tem smislu tudi odprave eventualnih določb, ki bi bile lahko ustavno sporne. Kaj več v tem trenutku ne bi razlagal, ker sem to že večkrat poudaril. So pa bile te pripombe zlasti z vidika 155. člena, kjer so strokovnjaki ali pa tudi laiki brali samo prvi odstavek in so pozabili na drugi odstavek tega člena Ustave in pozabil so na javni interes, nekaj podobnega se je dogajalo tudi z zelo površnim branjem 33. člena Ustave in poudarjanjem, tako imenovanih pridobljenih pravic, ne gre pa tukaj za nobene pridobljene pravice. Gre za neupravičeno izplačane nagrade, ki bremenijo javna sredstva. Jaz moram poudariti, da je tukaj temeljni kriterij prejemnik državnih pomoči. Res da smo v osnovi zakon malo drugače koncipirali in zato je mogoče neke vrste neskladje med uvodom in obrazložitvijo in zdaj tekstom, ki ga imamo in ki bo predmet dokončnega odločanja, ker smo na nek način zožili ravno zaradi bojazni, da ne bi šli na polje neustavnosti. Bo še kakšno besedo možno povedati pa konkretno pri amandmajih vendar iz tega je potrebno tudi razumeti, da gremo relativno ozko ciljano na pravne subjekte oziroma nagrade poslovodnih organov, tistih pravnih subjektov, ki so deležni državnih pomoči. To pa ne pomeni, da se ne bi strinjali, da so še nekatera druga področja odprta in kličejo po ustreznih rešitvah. Zaenkrat hvala lepa.“