Predstavitev programa kandidata za podpredsednika: Franco Juri

ŽIVLJENJEPIS:

Rodil se je 24. oktobra 1956. Leta 1987 je diplomiral iz geografije in italijanskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti. Po končanem študiju se je zaposlil kot profesor na italijanski gimnaziji in Srednji ekonomski šoli v Kopru, nato pa na Filozofski fakulteti kot asistent italijanske književnosti. Delal je kot novinar in karikaturist, bil je tudi glasbenik in soustanovitelj etno skupine Istranova. Leta 1988 je bil ustanovni član Odbora za človekove pravice, Sveta za človekove pravice in Skupine/Gruppo 88. V letih 1990 do 1993 je bil poslanec LDS v prvi demokratično izvoljeni Skupščini RS, bil je član prve njene ustavne komisije  in pobudnik ter vodja parlamentarne delovne skupine  za pomoč vojnim beguncem iz nekdanje Jugoslavije. V obdobju 1993–1997 je bil veleposlanik RS v Španiji in na Kubi, v letih od 1997 do 2000 državni sekretar na MZZ. Od leta 2000 do 2008 je bil spet samostojni novinar, publicist, karikaturist, avtor in voditelj TV in radio oddaj, pisatelj (avtor knjige Vrnitev v Las Hurdes ter petih zbirk politično satiričnih karikatur). Od volitev oktobra 2008 je član in poslanec stranke Zares v državnem zboru, kjer zaseda mesto podpredsednika Odbora za zunanjo politiko in je član Odbora za kulturo, šolstvo in šport, komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu, komisije za narodnosti ter stalnih delegacij PAM (Parlamentarne skupščine Mediterana) in EMPA (Evromediteranske parlamentarne skupščine). Je član Amnesty International. Poročen in oče enega otroka. Govori italijansko,angleško, špansko.

Zakaj kandidiram

Sprejel sem kandidaturo za podpredsednika stranke Zares iz preprostega razloga; kot poslanec in član te stranke se zavedam , da je potrebno prevzeti soodgovornost za nadaljnji razvoj in nadaljnjo profiliranje stranke.

Splošna gospodarska in družbena kriza je naplavila precej nezaupanja javnosti do politike in do strank. Tudi do naše, ki danes za večino velja za eno izmed klasičnih oblik politične tehnologije in nič več. Bremeni nas tudi razočaranje mnogih, ki so verjeli v našo toliko naglašeno novo politiko in povezanost s civilno družbo.

Potrebno je torej z dejanji dokazati, da je   „nova politika“ za nas še aktualna in da politiko pojmujemo kot prostor uveljavljanja javnega interesa. Če tega premisleka in premika ne bomo  premogli, bomo neizogibno prispevali k poglabljanju razočaranja in utiranju poti raznoraznim populizmom, tudi takim, ki utegnejo ogrožati demokracijo, sožitje in človekove pravice. Slednje vselej ostajajo na prepihu, v času krize in iskanja krivcev za tesnobo družbe pa še posebno.

Globalna kriza, ki jo doživljamo tudi v Sloveniji, dokazuje v resnici, da je kapitalistični model dolgoročno družbeno neučinkovit in ekološko poguben. Na globalni ravni, s svojim neoliberalnim ideološkim ustrojem, reproducira konflikte, protislovja, krivice in vojne, pri čemer ponuja ogledalo in sinergijo verskim fanatizmom in populizmom vseh vrst. Nova politika ne more temeljiti na reciklaži zakonitosti tržne ekonomije s poudarjenim kultom večje konkurenčnosti, na načelih finančnega kapitala in na preziranju oziroma podcenjevanju socialne solidarnosti, temeljne socialne enakosti  in vrednosti dela.

Klasični liberalizem zato ne ponuja pravih odgovorov, potrebno je krepiti socialno zavest in zagotoviti kompatibilnost le-te s svobodo posameznika in njegovo ustvarjalnostjo. Le-ta se najbolje izraža v tistem malem podjetništvu, ki  išče poti do trajnostnega razvoja v inovacijah in primernih tehnoloških rašitvah, ne pa v cenenem izkoriščanju nizko kvalificirane delovne sile. Temu podjetništvu je treba odločno pomagati.

Zato vidim Zares kot priložnost za vzpostavitev in oživitev sodobne levice na Slovenskem, kjer bosta liberalnost in socialnost komplementarni ne pa medsebojno izključujoči. Slovenija ne potrebuje le več liberalne demokracije, danes Slovenija potrebuje zlasti več prave socialne demokracije, več družbene pravičnosti in več skrbi za okolje. Znanje pa naj bo pri tem največji, najbolj dragocen in najbolj uporaben kapital.

Ne strinjam se s spopadanjem s krizo, ki ponuja več kapitalizma, več možnosti izkoriščenja delavca pod krinko prožnosti in konkurenčnosti, neselektivne privatizacije infrastruktur, bank, zavarovalnic, pokojninskih stebrov, naravnega bogastva, šolstva in zdravstva ter manj uveljavljanja javnega interesa. Strinjam se s sanacijo, ki stimulira lastninsko pluralnost in podjetno kreativnost posameznikov, jih racionalno povezuje (kot grozd oziroma kooperativno) po zgledu naprednih in učinkovitih evropskih dobrih praks in jim pomaga pri razvijanju znanja, tehnologije in izkoriščanja čistih, obnovljivih virov. Ne strinjam se z nadaljevanjem vojaškega sodelovanja Slovenije v vojnah neoliberalnih kartelov, npr. v Afganistanu. Menil sem, in v to sem še bolj prepričan danes, da je bil vstop Slovenije v Nato velika napaka. Strinjam se le z varnostno politiko, ki služi varnosti državljanov, pa ne le vojaške.

Ker se nahajamo pred sezono velikih strukturnih  reform,  naznanjam, da bom, kot poslanec in morebiti,kot podpredsednik stranke, podpiral le tiste reforme, ki ne pomenijo zmanjševanja sindikalnih in socialnih pravic delavcev ali slabšanja položaja inovativnega malega podjetništva.  Podpiral bom reformne zakone, ki bodo krepile javni interes, preprečevale nadvlado finančnega kapitala, klientelizma in tajkunstva ter podpirale inovativnost in družbeno odgovorno podjetništvo.

Želim biti povsem odkrit ; če boste glasovali zame, vedite, da glasujete za prepričanega socialista, libertarca in zelenega, ki mednarodnega uveljavljanja stranke Zares ne vidi v tisti Liberalni internacionali, ki se sedaj, pod taktirko gospoda Van Baalena, aktivno angažira v prid pučističnim desnicam  v Latinski Ameriki in reševanju načel globalnega finančnega kapitalizma.

Franco Juri