Peter J. Česnik

»Slovenija je zaradi svoje lege za EU pomembno prometno križišče, a paziti moramo, da ne bomo postali zgolj tranzitna pot.«

»Slovenijo čaka še veliko dela pri ureditvi javnega prometa. Sredstva EU so na razpolago, vendar jih je bilo do sedaj izkoriščenih le kakšnih 30%.«

Nedavno je bil objavljen podatek, da je v Sloveniji registriranih že nekaj več kot 1 milijon osebnih motornih vozil, kar govori o veliki mobilnosti naše družbe. A velika mobilnost prinaša tudi pasti, če ni urejenega sistema, ki bi jo podpiral. V stranki ZARES se zavzemamo za izboljšave celotnega sistema javnega prometa na številnih področjih:

• varnosti uporabnikov,
• zagotavljanja mobilnosti,
• dobrin, ki jih transportne panoge prinašajo,
• slovenskega prostora in EU,
• cestninjenja evropskega tovornega tranzitnega prometa,
• preusmeritvi tovornega cestnega tranzita na železnice. 

Ker je Slovenija za EU pomembno prometno križišče, je seveda razumljivo, da si EU prizadeva vpeljati maksimalno uspešen tranzitni sistem skozi slovensko območje. A moramo paziti, da ne bomo postali zgolj tranzitna pot, po kateri se letno kotali več kot 3 milijone težkih vozil. Ne smemo pozabiti tudi na regije, ki tranzitne osi  V. in X. koridorja ne prečkajo, da ne bodo potonile v pozabo, saj morajo tudi ostali, bolj odročni deli Slovenije, dobiti svoj delež trajnega razvoja mobilnosti. Kaj lahko storimo:

• investicije v izboljšavo cest poiščemo v javno-privatnih partnerstvih in povezavah, tudi s sodelovanjem EU,
• bolje črpamo evropska regionalna sredstva za razvoj regionalnih povezav (3 razvojna os).

V stranki ZARES se zavzemamo, da bi naše ceste postale najbolj varne v Evropi. Naloga ni lahka, ni pa neizvedljiva. Nezgode so velika izguba tako na človeški ravni, kot tudi povsem na ekonomski. Najmanj, kar lahko storimo, je, da izboljšamo stanje cest, sistemsko in strateško pa moramo spremeniti tudi naše vozne navade

Železniški promet, ki je bil hrbtenica in glavni nosilec industrijskega razvoja Evrope (in tudi Slovenije) v prejšnjem  stoletju, je v Sloveniji zanemarjen. Sredstva EU so na razpolago, vendar je bilo do sedaj izkoriščenih samo kakšnih 30% sredstev. Popolna rekonstrukcija 1.288 km železniških prog v Sloveniji je nujna. Če tega ne bo, Slovenija ne bo vključena v železniški sistem EU do takšne mere, da bi ta sistem postal integralni del EU. Nujna je tudi gradnja drugega tira Koper-Divača, Jesenice- Ljubljana.  

Tudi letalstvo je finančno izredno zahteven projekt. Letališče Ljubljana-Brnik je v času svojega obstoja prejelo več kot 316 milijonov USD investicij s strani države.  Izkupiček je pa dokaj majhen: samo 7.16% na vložen kapital. To strateško investicijo je treba dopolniti z nujno železniško/cestno povezavo Kranj-Brnik-Ljubljana.  Vlaganje v Letališče Maribor pa mora biti do neke mere omejeno na sodelovanje državnega in privatnega kapitala. 

Zaradi majhnosti Slovenije je vsa pozornost slovenskega pomorstva usmerjena samo na Luko Koper. Nujen je razvoj:

• drugega tira Koper-Divača,  
• skladiščno/ranžirnega kompleksa v prostoru Hrpelje-Kozina-Sežana,
• v smeri zmanjšanja pristaniškega skladiščenja v Luki.

Slovenija kot del EU se mora zavzemati za izvedljive rešitve v okviru prometne strategije EU. Politike, pri tem mislim tudi na slovenske evropske poslance, naj ne bo strah narediti korakov, ki bi vodili do boljših rezultatov v transportu v RS. Konec koncev, če nimamo dobrega transporta, ni mobilnosti in ni trajnostnega razvoja gospodarstva – ne v RS ne v EU.  

Vzemimo Evropo ZARES.