Vložen zakon o soc. podjetništvu
Vito Rožej, poslanec Zares, in poslanka SD Andreja Črnak Meglič, sta danes na novinarski konferenci predstavila zakon o socialnem podjetništvu, ki ga je v zakonodajni postopek pospremilo 46 podpisov poslancev. Vito Rožej je ob tej priložnosti povedal:
»Pomen socialnega podjetništva, ki smo ga zapisali tudi med cilje v koalicijskem sporazumu, je v času krize toliko večji. V dvajsetih letih od osamosvojitve smo veliko slišali o tržnem gospodarstvu in da brez gospodarstva ni ničesar, da je to pogoj za delovanje vseh ostalih družbenih sistemov. Izkušnje zadnjih mesecev in že let pa nas učijo, da bi to bilo res le, če bi bilo gospodarstvo družbenoodgovorno – tega pa žal, glede na izkušnje, ne moremo trditi za vsa podjetja. Vprašanje je, ali je res želja po dobičku edini cilj za tiste, ki želijo zadovoljiti še kakšno drugo družbeno potrebo. So področja, ki jih kapital ne vidi kot tržno zanimiva, ljudje pa jih potrebujemo. Nekatere stvari se da rešiti z zasebno-javnimi partnerstvi, nekaterih pa tudi ne. Vprašanje je, ali je zasebni dom za upokojence najboljša rešitev – ali ne bi morda nekakšna upokojenska zadruga prav tako znala dobro gospodariti z domom za starostnike ali podobnim?
Danes beremo v časopisih o skupščine Vzajemne. Ta je preizkusni kamen našega socialnega čuta in odnosa do kapitala. Jasno je, da s svojimi produkti zadovoljuje potrebe, ki so nam skupne – a razhajali smo se pri vprašanju, ali je Vzajemna kapitalska delniška družba, katere delničarji smo vsi, ali pa je bolj podobna nekakšnemu društvu, katerega člani smo vsi, ki ne more deliti dobička in lahko v tem primeru le zagotavlja cenejše storitve za svoje člane. Skupščina je pokazala, da večina zavarovancev meni, da je to neke vrste – pogojno rečeno – socialno podjetje: skratka, da dobiček ni glavni cilj družbe.
Takih izkušenj imamo pri nas že veliko iz preteklosti, najbolj znana so morda invalidska podjetja. Je pa treba povedati, da je bilo na tem področju morda premalo zakonske regulative in spodbud, zato so se tudi ti instituti morda v nekaterih primerih nekoliko izrodili.
Upamo, da bo socialno podjetništvo najbolj pomagalo nevladnemu sektorju. V Sloveniji je veliko društev, zavodov in podobnih civilnih iniciativ – vemo pa, da je slovenski nevladni sektor, v primerjavi s članicami EU, zelo podhranjen. V minulih letih smo sicer dosegli, da lahko zavezanci za dohodnino polovico odstotka svoje dohodnine namenijo enemu od društev ali nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Za to se odloča nekaj ljudi, a ne dovolj. To je vsekakor premajhna spodbuda – v primerjavi z evropskimi državami na tem področju capljamo zadaj. Cilj, da bi približno deset odstotkov podjetij bilo socialno naravnanih, in da bi ta podjetja predstavljala 10-odstotni delež BDP, je za nas še zelo daleč in tudi sam zakon morda ni zasnovan ambiciozno, kot je bilo predvideno – v času finančne krize se bo finančno ministrstvo težko odpovedalo kateremukoli davčnemu viru –, a je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve temu cilju doslej namenjalo že marsikatera sredstva, nekaj pa jih lahko črpamo tudi iz evropskega socialnega sklada, kjer doslej Slovenija ni bila ravno uspešna.
Verjamemo, da bo zakon dosegel svoj namen, zaupanje, morda tudi v krogih na gospodarskem ministrstvu, in da bo pozneje doživel tudi še kakšno razširitev. Trenutno vzdušje je primerno za sprejem takega zakona, podobne pobude se porajajo tudi brez te zakonske podlage, zato vsi upamo, da bo imel kratko pot skozi zakonodajni postopek in potem dolgo in uspešno pot v praksi.”
PRILOGA: Zakon o socialnem podjetništvu
ODGOVORI NA VPRAŠANJA NOVINARJEV:
