Niste več pes na verigi. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti!
Nekoč je bila vsaka fara na Slovenskem sveto prepričana, da zvon njene cerkve najlepše doni, da živijo pod njim najbolj modri možje, najpridnejše žene, najbolj čedna dekleta, fantje pa so svoj pogum in moč dokazovali v pretepih in nožkanju s fanti drugih far, ki, jasno, našim niti do kolen ne sežejo. Ta plemenski model ponavljamo Slovenci do danes; nožkamo se Mladoslovenci in Staroslovenci, pa liberalci in klerikalci, pa partizani in domobranci, pa levica in desnica, pa naši in vaši, pa Ljubljana in Maribor itd. do nezavesti: mimetična kriza, ko brata dvojčka, sprijeta v neizprosnem boju, poskušata drug drugega uničiti. Taka do golega reducirana Slovenija ni več domovina; je mišelovka, ki v svojih državljanih vzbuja jezo, sram, občutek brezperspektivnosti, brezizhodnosti.
Stranka Zares je nastala kot volja in obljuba, da bo prebila izhod iz te pasti. Da bo vodila novo politiko. Da bo radikalna, ustvarjalna, inventivna. Da si bo drznila ozreti se čez slovenske planke, gledala na slovenske probleme s širšega, evropskega stališča. Da bo sistem Kapitala, ki samomorilsko žene svet iz krize v krizo, postavila pod vprašaj. Dober program, ki gleda precej dlje od lastnega nosu – ne glede na to, da realizacija običajno povsod precej zaostaja za programi. Toda časa vam niso dali veliko. Ko ste stopili na nekaj mogočnih žuljev, je nastalo strašno pohujšanje po stranki, posebej še po njenem predsedniku, je začelo padati z vseh strani, linčarje pa je lepo orkestriral še lajež medijev. Zablokirali so vas in vas iztisnili v aut. In tu smo zdaj: na robu, v krizi.
Bilo bi zelo slabo, za Zares in za Slovenijo, če bi stranka na tej točki zgubila pogum in se začela razkrajati v prepričanju, da se ji je zgodila krivica in da se nič ne da. Že ob vašem prvem rojstnem dnevu sem vam zaželela, da bi iz konvencionalnosti silili na rob, saj se od tam bolje vidi na drugo stran in se lažje pride do novih rešitev, kot če samozadovoljno čepimo v varnem središču. Zdaj ste na robu. Vzemite to kot dar in priložnost. Res se to danes sliši kot zguljena mantra, na moč ljuba politikom vseh vrst in narodnosti; a to še ne pomeni, da ni resnična. Seveda pa preustvarjanje poraza v šanso ni lahka stvar, zahteva veliko energije, zavzetosti in garanja. Toda ljudje so zmožni neverjetnih stvari, če so le goreči in prepričani, da je njihov trud smiseln.
In to je, navzočnost Zaresa je v slovenskem prostoru nujno potrebna, saj vsaj do neke mere dovaja svež zrak in razklepa model bratovstva – terorja, v katerega smo že kar patološko ujeti. Ni edina možnost učinkovitega delovanja udeležba v strukturah oblasti! Ta struktura je, nasprotno, hudo nasilna in omejujoča, sili vas k središču (tj. koritu), k prestižu in zmagovanju za vsako ceno, k omejitvi komunikacij le na tiste, ki vam lahko koristijo itd. Zato vsaka oblast raje prej kot slej postane gluha in izgubi odnos do realitete. Vi kot stranka na robu pa niste več pes na verigi. Izumljajte neinstitucionalne oblike komuniciranja, odpirajte dialog, navezujte stike z drugače mislečimi, združujte se z drugimi za doseganje istih ciljev. Pletite mrežo-podgobje-micelij v najrazličnejše smeri, povezujte se, sodelujte. Ste svobodni, da razvijete odgovornost v ustvarjalnosti.
Alenka Goljevšček – Kermauner
