Nepremišljeno krčenje poštne mreže

Poslanec Zares Tadej Slapnik je danes na novinarski konferenci v Mariboru opozoril na nepremišljeno zmanjševanje zagotavljanja kakovosti poštnih storitev v Sloveniji. Poudaril je, da se je že pri zapiranju prvih trinajstih pokazalo, da so posledice veliko kompleksnejše od tistih, ki so jih načrtovali odgovorni na Pošti Slovenije. Vodstvo Pošte je pozval, da razveljavi sklepe o preoblikovanju pošt: Rob, Hotedršica, Sv. Duh na Ostrem Vrhu, Kapla, Kalobje, Sv. Štefan, Rateče – Planica, Srpenica, Čepovan, Podgorje, Trebelno, Fokovci v mobilne pošte in pripojitvi okenske pošte 8291 Sevnica pošti 8290 Sevnica in vzpostavitvi stanja pred 2.11.2009.

Drugega novembra 2009 je Pošta Slovenije zaprla trinajst poštnih enot, kot razloge za to pa navedla, da delujejo v manjših krajih, pokrivajo manjše število gospodinjstev, imajo malo strank ter posledično že nekaj let zapored negativen poslovni rezultat. Pošta Slovenije načrtuje da se bo število tradicionalnih poštnih storitev do leta 2015 znižalo za dobrih 20 odstotkov v primerjavi z letom 2006. To lahko pomeni tudi, da načrtujejo med sedanjimi 558 poštnimi enotami zapreti oz. preoblikovati preko 110 poštnih enot.

Slapnika so o nasprotovanju zaprtju pošte v Sv. Štefanu v mesecu oktobru opozorili krajani, ogorčeni nad nerazumljivo potezo vodstva Pošte. Kraj namreč ne sestavlja le nekaj razpršenih gorskih kmetij, pač pa je to področje dokaj gosto poseljeno, trend priseljevanja pa se še nadaljuje. Slapnik je poudaril, da je prav na takšnih območjih še posebej potrebno in pomembno, da pošta resnično deluje kot javna služba in ne zgolj kot profitna organizacija. 21. oktobra 2009 je na Ministrstvo za gospodarstvo RS naslovil poslansko pobudo s katero je ministra dr. Mateja Lahovnika pozval, da Pošti Slovenije prepreči zanemarjanje opravljanja javne službe ter s tem zagotovi vsem državljankam in državljanom Slovenije dostop do poštnih storitev pod enakimi pogoji. Odgovor na pobudo Slapnik pričakuje v drugi polovici meseca novembra.

V pobudi je opozoril, da za gospodarske javne službe velja, da zanje tržne zakonitosti ne veljajo v celoti ter da je za učinkovito delovanje le-teh nujno upoštevati prioriteto zagotavljanja javnih potreb pred dobičkom. Med takšna podjetja, ki opravljajo omenjeno javno službo sodi tudi Pošta Slovenije d.o.o.

Položaj Pošte se že sam po sebi razlikuje od položaja ostalih subjektov, ki opravljajo prenos različnih vrst pošiljk, saj Pošta na podlagi prvega odstavka 5. člena ZPS izvaja tudi poštne storitve v pogojih obvezne gospodarske javne službe. Za gospodarske javne službe pa je značilno, da z njimi država oziroma lokalna skupnost zagotavlja materialne dobrine (kot storitve in proizvode), katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu, kadar in kolikor teh javnih potreb ni mogoče zagotavljati na trgu (drugi odstavek 1. člena Zakona o gospodarskih javnih službah, Uradni list RS, št. 32/93 – v nadaljevanju: ZGJS). Pri tem je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (drugi odstavek 2. člena ZGJS). Storitve obvezne gospodarske javne službe poštnih storitev morajo biti trajno, redno in nemoteno dostopne vsaki fizični ali pravni osebi na celotnem območju države v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji (prvi odstavek 3. člena Zakona o poštnih storitvah, Uradni list RS, št. 51/09), uporabniki te obvezne gospodarske javne službe pa imajo med drugim pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev obvezne gospodarske javne službe, pravico do enakih storitev, enake kakovosti v enakih okoliščinah in pod enakimi pogoji, kakor tudi do enakih cen storitev obvezne gospodarske javne službe na celotnem območju Republike Slovenije.

Slapnik je opozoril na ugotovitve raziskave, ki jo je opravila avstrijska pošta na lokalni ravni. Raziskava ugotavlja, da se je na celotnem območju zagotavljanje poštnih storitev od leta 2002 dalje občutno poslabšalo. Mrežo poštnih uradov so namreč z nameni zniževanja stroškov v obdobju 2002-2005 opazno zmanjšali. Število poštnih uradov 2286 v letu 2002 se je do leta 2006 zmanjšalo na 1355. Površina območja, katerega s poštnimi storitvami oskrbuje vsak od poštnih uradov, pa se je povečala. Zaprtje uradov je v največji meri prizadelo gorska in podeželska območja. Tudi avstrijska pošta je poskusila zmanjševanje števila poštnih uradov nadomestiti z izvajanjem različnih strategij. Poleg poštnih uradov, ki poslujejo kot franšizna podjetja, t.i. poštnih točk, kjer je mogoče pisma prevzeti ali jih odposlati, so organizirali tudi mobilno poštno dostavno službo, ki odročna območja povezuje v poštno mrežo. Do leta 2006 so vzpostavili 535 tovrstnih nadomestnih rešitev. Študija kljub temu ugotavlja, da je zaradi zapiranja poštnih uradov nastala vrzel, ki je tudi z novimi strategijami ni mogoče odpraviti.

Tudi v Nemčiji so poštni sektor že v veliki meri prepustili zasebnikom, po zasebnih standardih pa posluje tudi državna pošta, ki se podobno kot Slovenska, hvali s kar lepimi dobički. Temna stran te zgodbe pa je, da so v Nemčiji zasebnike izbirali na podlagi cene, izbrali pa tistega, ki je bil najcenejši. Zato se je dogajalo, da so ljudje pisma namesto v nabiralnikih našli v smetnjakih.

Slapnik je opozoril, da namerava uprava Pošte Slovenije, pod vodstvom direktorja Aleša Hauca, z zapiranjem manjših pošt zniževati stroške poslovanja, istočasno pa na ostalih področjih poslovanja posluje izrazito razsipno in več krat tudi politično obremenjeno. Direktor Hauc si je v letu 2007 skupaj z nagrado pustil izplačati kar 129 tisoč evrov bruto prihodkov. Pošto Slovenije je npr. leta 2008 vodil tako, da je stroške poslovanja zviševal tudi s tem, da je Pošta podjetjem, ki so izdajala in na domove pošiljala brezplačnika Ekspres in Slovenski tednik, priznala nerazumno visoke popuste; v enemu od tednikov – Slovenski tednik – pa celo oglaševala. Prvi je nagovarjal urbano okolje, drugi pa podeželje, skupno pa jima je bilo, da sta se v za slovenske razmere neverjetni skupni nakladi 715.000 izvodov pojavila v letu pred volitvami, pri čemer sta oba poročala izključno v prid takratne največje vladajoče stranke in hkrati obračunavala s tistimi, ki so prišli navzkriž z njo. Njune članke so podpisovali neznani avtorji, prav tako ni bilo povsem jasno, kdo so njuni ustanovitelji in kako se financirata. Tako, kot sta se časopisa pojavila, sta takoj po volitvah tudi izginila. Ekspres je izhajal v nakladi 340.000 izvodov, Slovenski tednik pa 375.000 izvodov. Distribucijo za oba je opravljala Pošta Slovenije in je s popusti po nepreverjenih informacijah znašala 15.000 evrov za tedensko naklado. Po dostopnih podatkih oz. informativnih cenikih Pošta Slovenije za distribucijo nenaslovljene tiskovine do 60 g zaračuna 0,1246 evra/izvod. Distribucija obeh časnikov bi brez priznanih popustov Pošti Slovenije prinesla 89.089 evrov prihodkov na teden. Iz navedenega izhaja, da naj bi Pošta Slovenije obema tednikoma za distribucijo priznala kar 83 % popust in se tako odrekla 74.089 evrov tedenskih prihodkov oziroma 296.356 mesečnih prihodkov.

Zavlačevanje pri načrtovanemu zapiranju pošt – prvotno je bilo načrtovano v letu 2007 in po tem zaradi javno neargumentiranih vzrokov prestavljeno v leto 2009 lahko označimo tudi za politično motivirano. Pošta Slovenije, ga je v času vladanja SDS namreč odložila. Nadaljuje ga v letu 2009 in to izrazito netransparentno in v konfliktu z okolji, ki jih početje Pošte prizadeva. Načrtovano nadaljnje zmanjševanje števila pošt v letu 2010 in krčenja kakovosti poštnih storitev lahko zato v prihodnosti postane tudi uporabno orodje za spodbujanje odcepljanja in ustanavljanja novih občin. Ker so v postopkih presoje Upravnega sodišča RS sklici kar nekaj referendumov o ustanovitvah novih občin, bomo odgovore na ta vprašanja lahko dobili kmalu.

Nesprejemljivo je tudi izgovarjanje na določbe Pravilnika o kakovosti in načinu izvajanja univerzalne poštne storitve, ki določa, da mora biti v krajih z manj kot 1.000 gospodinjstvi, stalna kontaktna točka na vsakih 500 gospodinjstev, poštni nabiralnik v naseljih, ki imajo vsaj 300 prebivalcev, poštni nabiralnik postavljen na vsakih 600 prebivalcev v krajih z manj kot 50.000 prebivalci. Pravilnik namreč opredeljuje gornje mejno število prebivalcev in pri manjšem število od tega ne prepoveduje zagotavljanja kakovostnih poštnih storitev.

Še posebej pa so nameni po ukinjanju pošt in odpuščanju zaposlenih nesmiselni ob dejstvu, da že Pošta posluje izrazito dobičkonosno. V rekordnem letu 2006 so čisti prihodki od prodaje znašali 229,3 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 27,4 milijona evrov, leta 2007 so znašali 225,3 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 16,5 milijona evrov, v letu 2008 je čisto poslovni izid znašal 18,23 milijona evrov.

V poslanski skupini Zares pričakujejo, da bodo pristojni na Pošti Slovenije v pripravah na prihajajočo popolno liberalizacijo poštnega trga v Evropski uniji 1. januarja 2011 ponovno preučili načrtovane spremembe v poslovni mreži in po potrebi spremenili tudi Strateški razvojni program Pošte Slovenije, ki ga sprejema nadzorni svet družbe.

V PS Zares tudi nasprotujejo zniževanju kakovosti poštnih storitev, ki jih je do sedaj zagotavljalo gosto poštno omrežje v Sloveniji (obsega eno enoto na 36,3 km2 oziroma na 3.619 prebivalcev) v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji (ena enota prisotna na 57,5 km2 oziroma na 4.473 prebivalcev), pod pretvezo prilagajanja gostote poštnih poslovalnic povprečju Evropske unije. Kaj posamezniku v družbi pomeni pošta, je namreč odvisno od tradicije, navad in potreb ljudi. Te pa so v različnih članicah EU različne.

Tadej Slapnik
poslanec DZ RS