dr. Matej Lahovnik – Nekaj tez k programu nove politike

V ospredju slovenskega političnega boja so še vedno tradicionalna vprašanja, ki se nanašajo na kulturni boj in določajo delitev na levico in desnico. Slovenska politika je polna ljudi, ki so ujeti v take ali drugačne ideološke spopade. V tem smislu je v krču in se ukvarja sama s sabo. Ves čas se vračamo v osamosvojitvene dni ali še dlje, v obdobje med in takoj po drugi svetovni vojni. Mladi imamo do zgodovine pozitiven odnos in zagovarjamo dialog z njo. Toda današnja slovenska politika je ujetnica travm naše bližnje zgodovine in dokazuje, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. Slovenski politiki med seboj ne tekmujejo z novimi idejami in se ne ukvarjajo z resnimi vprašanji. Prav zato je treba oblikovati drugačno politiko, ki bo sposobna identificirati prava vprašanja slovenskega razvoja, kot so: demografska problematika, stanovanjska problematika mladih, nizka raven nagnjenosti k podjetništvu…. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, danes znaša 16 odstotkov. Leta 2013 bo delež dvajsetodstoten. Leta 2040 bo že ena tretjina prebivalstva starejša od 65 let. To bo povzročilo velik pritisk na zdravstvo. Na pokojninski sistem. Na izgradnjo domov za ostarele … S temi izzivi se nihče ne ukvarja. Rodnost pada, mlade slovenske družine pa so paradoksalno v grozljivem položaju. Razmerje med povprečno ceno nepremičnine v Sloveniji in povprečnim dohodkom mladih družin je najvišje v EU. Slovenija nujno potrebuje pametno, selektivno in spodbudno politiko priseljevanja. Rabimo mlade družine, ki bi nadomestile primanjkljaj rodnosti. Vsako leto bi, recimo, morali v deficitarne poklice pritegniti tri tisoč mladih strokovnjakov iz tujine. Kaj se bo zgodilo? Je družba dovolj strpna in odprta? Smo zmožni medkulturnega dialoga? Ali se ne bo vzpostavilo nekaj »haiderjanskega« in bo del politike v lažni skrbi pred zaščito nekih tradicionalnih kulturnih vrednot začel strašiti pred tujci? Treba je odpirati razvojne teme in iskati ustrezne odgovore! Zakaj ima Slovenija prijavljenih po podatkih Eurostata letno le 22 patentov na milijon prebivalcev, v EU pa je povprečje 134? Kakšna naj bo vloga države, da bi spremenili te trende? Zakaj mladi ne želijo študirati naravoslovnih in tehničnih ved? Zakaj imamo le osem diplomantov iz teh ved na tisoč prebivalcev, v EU pa jih je enajst in se zato pri nas že pojavlja primanjkljaj teh kadrov na trgu dela?

Temeljni princip pri soočanju s ključnimi razvojnimi izzivi mora biti zavzemanje za odprto svobodomiselno družbo. Slednja je namreč povezana s prostim pretokom znanja in idej na eni strani ter s hitrejšim in lažjim ustvarjanjem socialnega kapitala na drugi. Oboje je ključni razvojni dejavnik sodobnih družb. Sodobna politika mora temeljiti na zavzemanju za takšno razmerje med posameznikovo suverenostjo in suverenostjo države, da bodo človekove pravice in svoboda posameznika nedotakljive in univerzalne ter ne bodo odvisne od državljanstva, pripadnosti določeni etnični ali družbeni skupini, spola, religije ali politične stranke. Revščina, nezaposlenost in socialna izključenost predstavljajo temeljno oviro za svobodo posameznika in uravnotežen družbeni razvoj. Lahko pogojujejo ekstremizem in netolerantnost. Javne institucije in sistem socialne varnosti morajo zato biti dovolj prožni ter ciljno usmerjeni, da spodbujajo posameznika k aktivnemu reševanju problemov nezaposlenosti in revščine. Temeljni vzvod je aktivna politika zaposlovanja in izobraževanje. Sistem socialne varnosti mora spodbujati aktivnost in odgovornost posameznikov a hkrati upoštevati individualne razmere posameznikov.

Zavzeti se je treba za omejevanje vseobsegajoče rasti državnih izdatkov. Nebrzdana rast državnih izdatkov predstavlja nevarnost za svobodno družbo in nevarno posega v medgeneracijsko pravičnost. Trajnostni razvoj je ključen razvojni princip, ki nenazadnje temelji na medgeneracijski pravičnosti. Vsaka generacija mora na podlagi nevidne medgeneracijske pogodbe prevzeti odgovornost za ohranitev ter obnovo naravnih virov, okolja, kulturnih dobrin, javnega premoženja in socialnega kapitala za prihodnje generacije. Trajnostni razvoj je treba spodbujati tudi tako, da se zavzemamo za zmanjšanje obdavčitve dela na račun večje obdavčitve porabe energije in surovin. Na ta način tudi prispevamo k zmanjševanju nezaposlenosti in okoljevarstvenih problemov.

Politična in ekonomska svoboda sta medsebojno povezani. Tržno gospodarstvo omogoča s konkurenco idej in inovacij najboljše možnosti za svobodno, samostojno in neodvisno življenje ljudi. Odprta svobodna družba mora zato ščititi zasebno lastnino, omejevati različne monopole in zagotavljati, s ciljno usmerjenimi socialnimi transferji, ekonomska sredstva za socialno pomoč tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Spodbujanje odprtega trga in konkurence predstavlja najboljšo zaščito potrošnikov. Pravica vsakega posameznika je, da mu država zagotovi varnost in pravično sodno obravnavo v primernem roku. Sprejeti je treba izziv znanstvenega in tehnološkega napredka tako, da kot družba povečamo vlaganja v znanost in tehnološki razvoj vsaj do višine 3% BDP-ja, pri čemer država zagotovi vsaj tretjino, zasebni sektor pa, ob ustreznih davčnih spodbudah, preostanek sredstev. Naloga vlade je tudi odpravljanje nepotrebnih birokratskih omejitev, ki omejujejo ustvarjanje novih delovnih mest tako v razvitih, kot tudi razvijajočih se gospodarstvih. Slovenija je majhna odprta družba, ki je močno odvisna od razmer v svetovnem gospodarstvu. Nenazadnje na tuje trge prodamo 70% našega BDP. Zato mora zagovarjati zunanjo politiko, ki bo temeljila na miroljubnem širjenju demokracije in tržnih mehanizmov v mednarodnem prostoru in ki bo nasprotovala protekcionizmu in omejevanju mednarodne menjave idej, proizvodov in storitev.

dr. Matej Lahovnik