Naš Agora, trg odprtega soočenja

Kapitalizem ne bo preživel, če se ne bo znebil pohlepa, ki ga že tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in človeku.

Garali smo tri leta, poslanci ter ministrice in ministri, v vladi, v lokalnih okoljih in v parlamentu; z zakoni, pobudami, vprašanji, avtentičnimi tolmačenji, razpravami, glasovanji, vse pred očmi javnosti.
Danes pa smo na točki, kjer se volivci sprašujejo, komu lahko zaupajo svojo „zlato delnico“, svoj glas.

Množična amnezija glede dobrih rezultatov politike je običajni pojav, spomin o napakah pa je vedno živ. To je poper in sol demokracije, s temi začimbami se je v politični kuhinji treba sprijazniti.

Nimamo se nad čim pritoževati. Mi smo, kjer smo, z namenom, da služimo javnemu interesu. Vsaj tako si predstavljam Politiko in naša dejanja v sodobnem Agora. Zato je najbolje, da iskreno povemo – ne le, kaj dobrega smo postorili v preteklosti, temveč kako si predstavljamo prihodnost, ki je navsezadnje tudi prihodnost naših otrok.
Omrežene in negibčne se počutimo v globoki krizi, ki ni samo finančna in gospodarska, temveč nosi v sebi nekaj usodnih dilem in seveda spremembe v splošni percepciji politike in demokracije. Pa tudi medčloveških odnosov.

Krize zlahka povzročijo družbene preobrazbe; dobre ali slabe. Z več demokracije ali z več avtoritarnosti. Tudi kaos ni izključen, temu pa običajno sledi nasilje. Ravnati modro je torej imperativ, ki se mu sodobna odgovorna in demokratična politika ne more in ne sme izogniti. Pa ne le pri nas, v Sloveniji, saj je tukaj govora o globalnem ravnanju.

Zato smo v Zaresu napisali nadgradnjo programa in ga naslovili „Manifest za odgovorno ekonomijo“. V njem je veliko več kot zgolj nekaj receptov za pravičnejši in humanejši izhod iz gospodarske krize. Slednji ni možen, če ne bo preboja v naših glavah, če ne bomo imeli poguma postaviti pod vprašaj naš lagoden egoizem.

Kooperative oziroma zadruge, ki jih toliko omenjamo, ob spoznanju delujočih dobrih praks v mnogih zahodnih državah, kot model učinkovite tržne ekonomije, ki je vendar utemeljen na paradigmi solidarnosti, so veliko več kot interesno združenje posameznikov in gospodarskih subjektov. Pomenijo soodgovornost vsakega posameznika.
Kapitalizem ne bo preživel, če se ne bo znebil pohlepa, ki ga že tako dolgo navdihuje in ga usmerja proti naravi in človeku. In ker je bil komunistični kolektivizem poguben, je prav, da razumemo, katera je lahko tista tretja pot, ki daleč od neoliberalnega krivičnega sveta, lahko zagotovi povezano, nediskriminatorno in solidarno družbo, hkrati pa pravice in svoboščine slehernemu posamezniku.

Smo socialni in smo liberalni – prav zaradi tega, ker verjamemo, da je najbolj pravična družba tudi najsvobodnejša.

Franco Juri