Matej Lahovnik

»Pred nami je ravni EU za Slovenijo izjemno pomembna razprava o prihodnji strukturi in obsegu proračuna EU, ki bo močno zaznamovala naš prihodnji razvoj.«

»Iz Bruslja na letni ravni prejmemo več sredstev kot pa znaša lanskoletni proračun Ministrstva za gospodarstvo. Zato bo za naš razvoj in življenje še kako pomembno, kakšne odločitve se bodo v zvezi z novo evropsko proračunsko politiko sprejemale na ravni EU.«

Marsikdo me zadnje čase sprašuje, čemu kandidiram. Temeljni razlog je, da je pred nami na ravni EU za Slovenijo izjemno pomembna razprava o prihodnji strukturi in obsegu proračuna EU, ki bo močno zaznamovala naš prihodnji razvoj.

Ne smemo pozabiti, da je Sloveniji v okviru zadnje finančne perspektive za obdobje 2007-2013 na voljo 5 milijard evrov, v proračun EU pa bomo vplačali 3 milijarde evrov, kar pomeni, da na letni ravni prejmemo neto okrog 300 milijonov evrov oziroma 0,9% BDP. Iz Bruslja torej na letni ravni prejmemo več sredstev kot pa znaša slovenski lanskoletni proračun Ministrstva za gospodarstvo.

Zato bo za naš razvoj in življenje še kako pomembno, kakšne odločitve se bodo v zvezi z novo evropsko proračunsko politiko sprejemale na ravni EU. Predvsem zato, ker je meja za pridobitev sredstev iz kohezijskih skladov 90% povprečne razvitosti EU. Slovenija je trenutno tik nad to mejo, kar pomeni, da bomo morali znati na ravni EU zelo dobro argumentirati razloge, da Slovenija kot enovita regija iz delitve teh sredstev ne bo izpadla. In drugič, za pridobitev sredstev iz strukturnih skladov je meja 75% povprečne razvitosti EU.

Slovenija ima v ta namen dve regiji – vzhodno in zahodno. Zahodna je nekje na ravni 110% povprečja EU in presega mejo, medtem ko vzhodna regija, kamor sodita denimo Štajerska in Prekmurje, dosega raven 74,9% povprečja EU, kar pomeni, da je tudi čisto na meji. Pravzaprav smo po obeh kriterijih na meji, nekje v obsegu statistične napake pri izračunu. Potrebno bo uporabiti vso znanje, da si bomo znali izboriti ustrezen delež sredstev iz kohezijskih in strukturnih skladov. Poleg tega bo ključno vprašanje, kaj z viri na prihodkovni strani.

Zavzemam se:

1. da se kot vir evropskega proračuna ukine DDV in se nadomesti z davkom na osnovi bruto nacionalnega dohodka;
2. da se ukine britanski rabat, ki je nepravičen do ostalih držav članic.

Na strani odhodkov je ključno, da pride do vsebinskih in strukturnih sprememb v smeri:

1. povečanja sredstev za raziskave in razvoj v skladu z lizbonsko strategijo;
2. povečanja sredstev za čezmejne infrastrukturne projekte;
3. prilagoditve enotne kmetijske politike, tako da se opusti načelo zgodovinskih pravic in uvede enotna metodologija za plačilo na hektar;
4. povečanja sredstev za prilagajanje in boj proti podnebnim spremembam.

Menim tudi, da je potrebno na evropski ravni odločno zagovarjati in izvajati Listino o malih podjetjih in sicer tako, da ob sprejemanju vsake direktive, ki posega v poslovanje podjetij, dosledno zahtevamo natančno analizo vpliva posamezne direktive na stroške poslovanja podjetij. Le na takšen način bomo uspešni v boju z evropsko birokracijo.

Teh ključnih tem nikakor ne smemo podcenjevati, saj bodo še kako vplivale na naš razvoj in življenje.

Vzemimo Evropo ZARES.