Manifest za odgovorno ekonomijo

V stranki Zares smo se vedno kritično odzivali na izzive časa. S programom stranke smo leta 2008 najbolj izpostavili vprašanje podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo, leto kasneje smo se s programskim dokumentom Za ekonomsko demokracijo zavzeli za modernizacijo soupravljanja zaposlenih, spodbujanje solastništva zaposlenih in učinkovitejši model spodbujanja delitve dobička zaposlenim. Današnji trenutek pa kliče po spremembi sistema, saj se lahko vedno novim krizam izognemo le, če prekinemo z neoliberalno paradigmo, katere edini cilj je profit. Zato na zadnji konvenciji stranke sprejet programski dokument Manifest za odgovorno ekonomijo postavlja obstoječi sistem pod vprašaj in predstavlja konkretne predloge rešitev.

Ne gre le za napake v sistemu, sistem je napačen

Gospodarska kriza je neizprosno pokazala, da je neoliberalni ekonomski model, ki ga označuje koncept nezadržne rasti/razvoja, neučinkovit, neuravnotežen in neuspešen tako na globalni, kot na regionalni ravni. Sistem temelji na neizprosni tekmi za dobički in zaslužki, ne glede na družbeno in okoljsko ceno, ki jo za to plačujemo. Posledice tega modela so povečevanje neenakosti med ljudmi in regijami ter rastoče nezaupanje, prav tako pa tudi uničevanje naravnih virov in globalno segrevanje. Občutek, da živimo v pravični družbi, se radikalno izgublja.

Model neizprosne tekme za višjimi dobički je izjemno neučinkovit, čeprav se običajno predstavlja kot izjemno učinkovit pri zagotavljanju materialnega blagostanja. 4600 milijard evrov, ki so se samo v EU prek različnih oblik državnih posegov v času zadnje krize prelile prek zavoženih bank v javni dolg, ki sedaj hromi države, je najboljši dokaz za to. Poleg tega pa je tudi – ker pohlep razume kot gonilo rasti – izjemno neodporen na korupcijo. Politično gospodarska omrežja, prek katerih gospodarske elite s financiranjem strank in karier profesionalnih politikov obvladujejo politiko, so tako običajna, da se pogosto sploh ne prepoznajo kot koruptivna.

Odgovorna ekonomija

Z odgovorno ekonomijo označujemo gospodarski model, ki je poudarjeno zelen in družbeno odgovoren.
Družbeno odgovorna podjetja so tista, ki dobičke investirajo v družbeno koristne, predvsem okoljske programe in projekte, pomembne za lokalno skupnost, namesto za dividende oz. deleže lastnikom. Izkušnje kažejo, da so družbeno bolj odgovorna socialna podjetja in podjetja v lasti zaposlenih (kooperative). Ta podjetja so tudi bolj odporna na krize in v njih manj odpuščajo delavce. Menimo, da mora zato država z različnimi spodbudami in davčnimi olajšavami podpreti takšna podjetja in vlagatelje, ki vanje vlagajo. Da bi zmanjšali špekulativno obnašanje bank, pa podpiramo davek na finančne transakcije, še posebej pa prodajo NKBM in NLB. S kupnino pa naj se dokapitalizira SID banka, ki naj se preoblikuje v razvojno banko in kreditira razvojne programe podjetij namesto prevzemnih in privatizacijskih postopkov.
Zelena naravnanost odgovorne ekonomije ne izhaja samo iz potrebe po zmanjšanju ogljične odvisnosti in izrabljanja naravnih virov, ampak je to tudi pot k gospodarski obnovi na bolj trajnostni podlagi. Vlaganja v zelene tehnologije in zelene projekte so vir večinoma bolj zahtevnih novih delovnih mest in s tem tudi vir gospodarske rasti. Zato mora Slovenija letno vložiti en odstotek BDP v zelene tehnologije in projekte in na ta način ustvarjati zelena delovna mesta. Podpiramo tudi zeleno davčno reformo, s katero se prenese davčno breme iz davkov na delo na zelene davke, tj. na obdavčitev onesnaževanja, porabe energije, naravnih virov in surovin. Po oceni službe vlade za podnebne spremembe je v okviru te reforme možno znižati obdavčitev dela v višini 1 milijarde evrov.

V prizadevanju za zmanjšanje vpliva kapitalsko političnih omrežij pa med drugim predlagamo:

• prepoved financiranja političnih strank s strani pravnih oseb, ker to ustvarja odvisnost politikov od kapitalskih interesov,
• javno objavo dohodninskih napovedi in javno objavo premoženja funkcionarjev in javnih uslužbencev, ki odločajo o javnih sredstvih,
• političnim elitam omejiti vpliv na izvoljivost kandidatov na volitvah v DZ in okrepiti moč državljanov z ukinitvijo volilnih okrajev in razdelitvijo mandatov izključno na podlagi preferenčnih glasov volivcev.