Ivo Vajgl

Evropska Unija ni idealen model za reševanje vseh vprašanj, ki tarejo njene članice.

Nastala je kot napeta nadaljevanka z začetkom, ki sta ga navdihnila francoska politika in vizionarja Monnet in Schuman v želji, da s trajno povezavo interesov velikih narodov evropskega jedra, Francije in Nemčije, zmanjšata verjetnost novih uničujočih vojn na starem kontinentu. S širjenjem prvotne povezave šestih držav v letih 1973, 1981,1995 in 2004, ko smo se Uniji v skupini desetih držav pridružili tudi mi, je EU postajala vse bolj pestra, vedno bolj zahtevna in obložena s pričakovanji. Vendar pa – tega ne pozabimo – je to zgodba o uspehu za vse članice in magnet za tiste evropske države, ki trkajo na njena vrata.

Unija je projekt dodane vrednosti, ko gre za varnost in razvoj, gospodarski napredek in utrjevanje demokratičnih vrednot, individualnih svoboščin in človekovih pravic. EU trdno zagovarja načela pravne države in nudi brezpogojno zaščito tistim, katerih pravice so ogrožene, pa naj bo to zaradi različnosti – spola, narodnosti, rase, spolne usmerjenosti ali katerekoli druge posebnosti.

Evropske Unije se drži vzdevek, da je na svetovnem prizorišču gospodarski velikan in politični pritlikavec. Institucija skupne zunanje in varnostne politike je nedokončan projekt. V svetu, posebej v svetu velikih sil, pogosto ne vedo, kdo je njihov sogovornik v imenu EU. Dokončna posvojitev ali ratifikacija Lizbonske pogodbe bo v osebi Visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko to vrzel zapolnila. Ali bo Evropski uniji z Lizbonsko pogodbo in novim institucionalnim okvirjem avtomatično priznano vidnejše mesto v orkestru pomembnih globalnih igralcev? Avtomatično zagotovo ne, vendar pa lahko poveča svoj vpliv pri spreminjanju sveta s predlogi boljših rešitev, z zmagami v tekmovanju na področju znanja in ne nazadnje z zanimanjem Evropejk in Evropejcev za to, da Unijo vodijo ljudje, vredni njihovega zaupanja!

Slovenija je vstopila v polnopravno članstvo EU pred natančno petimi leti. Ali smo v tem času izkoristili vse ali vsaj kar največ priložnosti, ki so se nam odprle? Dobili smo občutek veljave, skorajda ponosa, ko so za nas padle šengenske meje, odkar plačujemo z evri in sodelujemo pri oblikovanju evropskih politik – celo predsedovali smo Uniji.

Toda, podatki iz preteklih let (npr. Revizijsko poročilo za leto 2007 “Sredstva Evropske unije v zaključnem računu državnega proračuna “) razkrivajo, da je bilo v proračunu za to leto realiziranih samo slabih 60 odstotkov načrtovanih prihodkov in plačila sredstev v evropski proračun so za 8,7 milijonov evrov presegala sredstva iz evropskega proračuna, kljub napovedim vlade o 260 milijonskem presežku.
Najslabša je bila realizacija pri prejetih sredstvih iz strukturnih skladov, saj je znašala samo 25 odstotkov. Slovenija slabo načrtuje porabo oz. črpanje sredstev EU. V času globalne gospodarske krize, ki jo je sprožil kaos v finančnem sektorju najrazvitejših držav, mi pa smo repertoarju pogubnih politik dodali še nekaj špekulantskih posebnosti, so sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov EU lahko bistveni dodatek k oživljanju gospodarstva, zato si napak iz preteklih nekaj let ne smemo več dovoliti.

Slovenija mora znotraj EU ostati trden zagovornik njene širitve na države jugovzhodne Evrope. Siva lisa na zemljevidu tega dela sveta, ko gre za članstvo v EU, lahko pomeni kal novih konfliktov in nestabilnosti. Izkušnje, ki so si jih slovenski politiki, znanstveniki in strokovnjaki na različnih področjih nabrali, ko se je naša država podala na pot v EU, so lahko dragocena pomoč našim sosedom na Balkanu, evropskem vzhodu in jugovzhodu.

Naš, slovenski, pogled na svet se mora ustaviti na problemih, ki povzročajo globalno nestabilnost in nepravičnost. Kot člani EU si moramo prizadevati za trajnostni razvoj deprivilegiranega dela sveta. V nasprotnem primeru se bomo s svetom revnih in diskriminiranih srečevali samo na mejah in obalah, kamor jih odvržejo natrpane barke beguncev. “Trdnjava Evropa” ni projekt, ki bi ga bili pripravljeni graditi v stranki ZARES.

Evropska unija je skupnost enakopravnih držav – velikih in malih. Je in ostaja priložnost za pogumne in ustvarjalne.

Vzemimo Evropo ZARES.