Gensko spremenjeni organizmi

OSNOVNA OPREDELITEV GSO?
Ko slišimo kratico GSO večinoma pomislimo na gensko spremenjeno hrano, večinoma na sojo. Vendar kratica GSO pomeni gensko spremenjene organizme, torej ne le hrane, ki jo neposredno uživamo, ampak tudi npr. semena poljščin, rastline za industrijsko proizvodnja (npr. oljno ogrščico za agro-gorivo ali bombaž za tkanine), postrvi, nekatere vrste gojenih rož in podobno.GSO je organizem, ki mu je bila na podlagi genskega inženiringa oziroma z metodo rekombinantne DNA tehnologije načrtno spremenjena genetska informacija (DNA), da bi s tem dosegli izboljšanje določenih lastnosti organizma.

GSO se ne uporabljajo le v kmetijstvu, temveč tudi v farmaciji (zdravila) in v raziskavah genske terapije – za zdravljenje zaenkrat neozdravljivih bolezni človeka.

JAVNA RAZPRAVA POSTAJA INTENZIVNEJŠA
Zadnje čase, upamo si reči, da tudi po zaslugi Zares, ki je letos junija pripravil odmeven in dobro obiskan posvet o GSO, se tudi v Sloveniji vse več piše in razpravlja o nevarnostih in prednostih GSO. Septembrska raziskava Zveze potrošnikov Slovenije denimo ugotavlja, da se je obveščenost slovenske javnosti v zadnjih nekaj letih opazno izboljšala, kar pa še ne pomeni, da je javnosti tudi kaj bolj naklonjena uporabi gensko spremenjenih rastlin v kmetijstvu.

Ista raziskava namreč ugotavlja, da več kot tri četrtine slovenskih potrošnikov ne želi uživati gensko spremenjene hrane. Zelo podobno, kot beleži evropski statistični urad Eurostat, se v zvezi z GSO odzivajo tudi drugi državljanke in državljani EU.

Tako kot se v Sloveniji krešejo mnenja in različni pogledi na GSO, tako je tudi Evropska unija navznoter precej razdeljena. Nekatere države imajo zelo jasno zavrnilno stališče do vnosa in uporabe gensko spremenjenih rastlin nasploh (Avstrija, Poljska, Francija idr.), medtem ko se druge zavzemajo za liberalnejši pristop do vprašanja predvsem uvoza gensko spremenjenih rastlin. EU je tako že pred časom izgubila »bitko konkurenčnosti« s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO), saj mora do določenega roka – tega ji je STO nedavno podaljšala s sredine novembra na začetek januarja – ukiniti določene zakonske omejitve, povezane z uvozom GSO na trg EU, predvsem zaradi odločnih in uspešnih zahtev ZDA, Kanade in Argentine.

ŠIRŠI POGLED NA IZZIVE GENSKE TEHNOLOGIJE
Da gre za pomembno gospodarsko in politično vprašanje potrjuje tudi dejstvo, da so se na evropskem političnem prizorišču na eni strani zelo dobro organizirali nevladne organizacije (med njimi izstopajo okoljevarstvene in okoljske, potrošniške in ekološko-kmetovalske) in neodvisni strokovnjaki, na drugi pa vplivne multinacionalke in lobistična podjetja, ki sledijo vsak svojemu interesu.

V tem vrvenju različnih argumentov in proti-argumentov se zdi, da je politika v precejšnji zadregi, saj gre pri GSO tudi ali predvsem za etično vprašanje. Kar je najpomembneje pri genski tehnologiji je to, da posega v zakonitosti eko-sistema na zelo korenit način, in da omogoča pospešitev sicer naravnih procesov spreminjanja lastnosti organizmov. Prav tako je pri genski tehnologiji, in to je naša ključna dilema oziroma točka razprave, značilno, da so učinki teh posegov nepredvidljivi ali vsej ne v celoti napovedljivi, pa tudi tako koreniti, da so načeloma nepovratni. Ko je polje enkrat zasejano z gensko spremenjeno oljno ogrščico ali rižem, nadaljnjih sprememb genske informacije (DNA) drugih organizmov (npr. bližnje koruze ali pire) ne moremo več nadzorovati. Semena se tako z vetrom in žuželkami, pa tudi traktorskimi gumami, zanesejo na druga polja, ki so lahko ekološka ali biodinamična, in nastalo škodo je težko oceniti in povrniti.

PRAVNA UREDITEV – POLITIKA PRED DILEMO
Zato je politika, ki pomeni upravljanje javnih zadev, in bo morala na koncu koncev sprejeti določene odločitve, pred veliko etično dilemo – naj spusti »duha iz steklenice« in dovoli vnos ter uporabo GSO na evropskih poljih? Ali naj zaradi previdnosti in odgovornosti za prihodnost ravnovesja v naravi, do katerega imajo pravico tudi naši zanamci, upočasni prenos izjemno hitrih znanstvenih dosežkov in spoznanj v vsakdanje življenje, pa četudi na račun nekaterih prednosti (npr. povečan donos poljščin – več hrane, morda manj pesticidov)?

Zaradi predpisov EU, predvsem pa zaradi zahtev Svetovne trgovinske organizacije, smo tudi v Sloveniji v zelo kratkem času dolžni pripraviti zakon, ki bo urejal ravnanje in soobstoj gensko spremenjenih rastlin in drugih kmetijskih rastlin.

Osnutek zakona, ki ga je vlada pripravila in z njim glede na nje normativni program dela že zamuja, je trenutno v postopku notifikacije (potrditve) v Bruslju, kjer ga strokovnjaki ustreznih organov Evropske komisije podrobno pregledujejo – in so ga doslej že zavrnili, saj naj bi bil prestrog oziroma preveč omejevalen glede vnosa in uporabe GSO.

Namen zakona naj bi sicer bil omogočiti kmetovanje oziroma kmetijsko pridelavo vsem pridelovalcem, ne glede za katero vrsto pridelave so se odločili – ekološko, konvencionalno, integrirano, bio-dinamično itd. Prav tako je treba čim prej urediti sedanjo pravno praznino, saj v Sloveniji še nimamo vzpostavljenega sistema natančne ločenosti med gensko spremenjenimi izdelki in izdelki, prostimi GSO (kar občutimo predvsem potrošniki), prav tako naj bi uvedli plačevanje odškodnin tistim pridelovalcem, ki so se jim GSO nehote zasejali, pri čemer je finančno breme na povzročitelju (če je ta znan).

Tudi zato, ker je stanje, kot je sedaj – pravno neurejeno, nepregledno, nejasno, najslabše, je poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem, sicer prepričana nasprotnica GSO, pred kratkim na vlado naslovila pisno poslansko pobudo vladi, v kateri je predlagala, da v najkrajšem možnem času pripravi zakon, s katerim bi razglasili začasni moratorij na vsakršen vnos in uporabo GSO v kmetijstvu, da bi preprečili nenadzorovano in netransparentno ravnanje z GSO.

KLJUČNA ODPRTA VPRAŠANJA ZA SLOVENIJO
Kaj lahko stori Slovenija v tej »tekmi« previdnosti in »navdušenja« nad znanstvenimi dosežki, da bi zavarovala svojo izjemno biotsko raznovrstnost in ohranila naravo čim bolj nedotaknjeno, obenem pa povečala lastno pridelavo hrane, predvsem ekološke in biodinamične? Kako lahko Slovenija izkoristi svoje prednosti za utrditev svoje strateške vloge – so genske banke (npr izjemno kakovostnih sort jabolk in hrušk) lahko eden njenih ključnih strateških virov?

Je v Sloveniji, ki je ozemeljsko majhna, kmetijsko razdrobljena in geografsko heterogena, soobstoj gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami sploh mogoč? Je genska tehnologija res pravi odgovor na globalne probleme lakote in pomanjkanja zdrave hrane ter s tem neenakega dostopa do zdravja za vse? Bomo lahko popravili morebitne napake, če bo »duh ušel iz steklenice«? So morda opozorila vendarle pretirana in se bo čez čas izkazalo, da smo zaradi pretirane previdnosti izpustili priložnost povečanje tržne konkurenčnosti?

Povezave Pro et Contra
Wikipedia
Meridian Institute
Australian Organic Food Directory
Italian Biosafety Clearing House (italijansko ministrstvo za okolje)
Evropska komisija – o biotehnologiji in varni hrani
Evropska komisija – strategija o naravoslovnih vedah in biotehnologiji
Evropska komisija – predpisi o varni hrani
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) o GSO
Svetovna zdravstvena organizacija – študija o sodobni biotehnologiji, človekovem zdravju in razvoju
OZN (Food and Agriculture Organization) o GSO
FAO – ekspertno poročilo o okoljskih vplivih uporabe gensko spremenjene koruze (pdf)
Food Future
Agriculture Network Information Center (AgNIC)
Physicians and Scientists for Responsible Application of Science and Technology
Organic Consumers Association
Cneter for Food Safety
Mothers for Natural Law
Arpad Pusztai: Genetically Modified Foods: Are They a Risk to Human/Animal Health?
Miguel A. Altieri: The Ecological Impacts of Agricultural Biotechnology
Sylvie Bonny: Why are most Europeans opposed to GMOs? Factors explaining rejection in France and Europe
D. Gale Johnson: Biotechnology Issues for Developing Economies
GMO Africa – o prednostih GSO
NSF – o prednostih GSO
Inštitut za trajnostni razvoj o GSO (zbirno)
Umanotera o GSO (zbirno)
Gibanje za pravičnost in razvoj o GSO (zbirno)
ITR – kampanja Brez GSO!
Društvo za bio-dinamično gospodarjenje Ajda o FSO (zbirno)
Skupaj za zdravje človeka in narave – o GSO
Zveza potrošnikov Slovenije o GSO
*Dodano: Koruza, biotehnologija, znanost in dolarji