Dr. Gantar o ZRTVS: Še pomnite tovariši?

Objavljamo redigiran nastop Predsednika Državnega zbora in poslanca Zares dr. Pavla Gantarja na  včerajšnji 32. izredni seji Državnega zbora, ki je bila posvečena sprejemu odloka o razpisu referenduma o zakonu o RTV.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Danes obstaja vsaj minimalna možnost, da bomo res govorili o predlogu odloka za razpis referenduma – namreč o datumu. Kot veste, Poslanska skupina SDS, nosilci zahteve, ne pa predlagatelji odloka predlagajo, da bi imeli referendum o zakonu o RTV 17. aprila na cvetno nedeljo. S polovico tega argumenta se je mogoče povsem strinjati. Dejstvo je, da ta referendum ni tako pomemben, da bi moral biti takoj čez noč izveden, da pravzaprav, če nadaljujem to misel sploh ni pomemben in najbolje bi bilo, če ne bi bil izveden nikoli, tudi ne na cvetno nedeljo. Če torej lahko pritrdimo prvi polovici njihovega argumenta, pa moramo zavrniti drugo polovico. Namreč, če je že referendum nepomemben in po moje tudi nepotreben, je pa še toliko bolj pomemben in potreben novi Zakon o RTV. In ker je ta zakon potreben, je vseeno nepomemben referendum treba izpeljati v čim krajšem roku, in to je, če ne prej, 12. decembra. Ne samo zato, ker začetek veljavnosti zakona pade na  1.1.2011, kar je izjemno pomembno, če bi bil sredi aprila, bi morali ponovno sprejeti zakon z novim začetkom veljavnosti, verjetno s 1.1.2012, in to bi bil lahko načeloma nek nov zakon za katerega pa bi tudi veljali novi referendumski roki. Zakon je pomemben tudi zato, ker po mojem mnenju prinaša novo in dobro organizacijsko obliko, ki je fleksibilna in hkrati omogoča izvajanje javne funkcije ter nadzor nad to javno funkcijo in predvsem zagovarja in zagotavlja svobodo ter avtonomijo dela. Eden od pomembnih elementov avtonomije novinarskega dela je, da novinarji niso javni uslužbenci. Ne bom več govoril o tem, lahko pa kdaj drugič.

Seveda je tudi zanimiva ideja o tako imenovanem “referendumskem dnevu” oziroma, da bi v tem primeru imeli referendum 17. aprila, na cvetno nedeljo, in bi takrat dodali, da bi prihranili pri stroških, še kakšne druge referendume, ki se bodo nemara pojavili, zakon o malem delu, pokojninska reforma, družinski zakonik, karkoli bi še bilo takega. Kolegice in kolegi, moje mnenje je naslednje. Do takrat imamo še pet sej. Recimo, če na vsaki seji sprejmemo po 15 zakonov in če od 15 zakonov na vsaki seji naši kolegi iz Poslanske skupine SDS, da ne bi slučajno mislili na kakšno drugo opozicijsko skupino, samo 5 zakonom močno nasprotujejo, bomo lahko imeli na tem referendumu 25 zakonov in še kaj zraven. Kdo nam zagotavlja, da se ne bo tako zgodilo? Sam imam zdaj dveletne izkušnje v tem parlamentu in če mi kdo od poslanskih kolegov iz SDS reče, to se pa ne bo zgodilo, rečem, ne verjamem. Ne verjamem v vaš “fair play”, ker ga tudi do zdaj nisem bil deležen. To je moje stališče, tako gledam na to stvar, in prav je, da vam to povem. Lahko imamo 25 zakonov na referendumu, zakaj ne, ampak povejmo si, zakaj smo tu, zakaj smo vrhovni zakonodajalec. Jaz ideje referendumov, tako kot si vi v SDS predstavljate, ne vidim tako in ne razumem tako.

Zakon o RTV se sprejema, pravijo, da bi lahko počistili s kadri. Počistili s kadri? Hm, pa res! Spomnimo se, tovariši! Ali se kdo še spomni imena Boštjan Lajovic – se opravičujem za ta imena, ki jih bom omenil -, Tanja Starič, Ilinka Todorovski, Simona Rakuša … Ali se kdo spomni tega, da Vida Petrovčič vodi samo še klub, sicer zelo gledan in zelo zanimiv klub, Polnočni klub. Da Janja Koren ne nastopa več tam, kjer je nekoč nastopala, in tako naprej. Počistili s kadri? S katerimi kadri? Kdo je kdaj kaj počistil? Povejte mi in malo razložite, kdo je na televiziji in koga ni. Kateri od teh novinarjev je bil tako slab, da je moral iti? Povejte mi! Počistili s kadri, lepo!

Veseli me, da je kolega Magajna tu, manj me veseli, da ne bo mogel, vsaj zdajle ne, odgovarjati, ker mislim, da mu je potekel čas. Pa vendar, kolega Magajna je javno povedal na televiziji, v Odmevih, da se po hodnikih govori, da se ta zakon sprejema kot pretveza, da bi počistili s kadri. Hodniki ne govorijo, pravijo, da hodniki samo poslušajo, govorijo ne. Torej govorijo ljudje. In če želi biti ta izjava verodostojna, potem mi povejte, kateri so ti ljudje. Če mi ne boste povedali – ni treba zdajle, ker ne boste mogli, kadarkoli, kjerkoli, ponoči, po mailu -, če mi ne boste teh imen povedali, bom rekel, da je to samo retorična figura, s katero ste v domnevno  neznana usta položili svoje izjave, ki jih sicer, kot svoje izjave niste pripravljeni braniti. Samo to bom rekel.

In zdaj meni je žal, ker morem povedati nekatere stvari, za katere bi bilo bolje, da jih jaz ne bi govoril, bi bilo pa dobro, če bi kdo od mojih kolegov iz Poslanske skupine Zares to povedal, ampak vseeno, govori se o Zaresovih in zaresnih tajkunih, tudi danes je bila omenjena Ultra, vse te stvari, tako kot je že po protokolu in proceduri s strani SDS to potrebno storiti, ampak vendarle. Nekateri ljudje, ki so bili v stranki Zares so po teh volitvah prevzeli določene javne funkcije. Meni so povedali eno samo stvar, kamorkoli pridejo, naletijo na vaše sledi – na vaše sledi. Bom pač uporabil ta izraz, drugega nimam, se opravičujem, na sledi vaših plenilskih strategij. Luka Koper – 220 milijonov likvidnih sredstev je bilo ob nastopu vaše garniture, nič ni ostalo ko je šla. Intereuropa, prodaja Slovenske industrije jekla, javno naročilo Patria, zanimiv nakup in prodaja neke termoelektrarne v Bolgariji in tako naprej. Gospodje, Telekoma, ni treba prisvojiti da bi kaj pobrali, s Telekoma ni nič za pobrati, že dolgo ne, gospod Tanko in tudi ne bo nihče pobral. Žal mi je, če smem biti ironičen ali pa ciničen, to se bojda prilega Zaresu, za zaresne tajkune po štirih letih, vaših letih, ni nič ostalo in s tega vidika je to celo dobro. Ni pa dobro za  nacionalno ekonomijo.

In zdaj naprej. Tudi tega ne bi sicer omenil, ker ne komentiram, ne dajem svojih mnenj ne Big Brother-ju, ne o komerkoli drugem, pa vseeno. Kolegi in kolegice. 24. 10. 2010 je bil drugi krog županskih volitev. Tudi jaz sem se ob petih usedel pred ekran, da sem izvedel, kakšna je volilna udeležba in takšne stvari. In res – ob petih popoldan v TV poročilih so poleg teh suhoparnih podatkov povedali in pokazali tudi nekatere druge stvari, kamera se je sprehodila po nekaterih mestih, kjer je potekal drugi krog volitev. In ta kamera se je sprehodila tudi po Domžalah in je ujela naključnega pasanta in ga povprašala, kaj si misli o volitvah in tako naprej, in ta je povedal, da je stari župan delal blazno slabo, da je zanič in da ga je treba zamenjati, in njegova spremljevalka, mogoče žena, ali kaj, je še nekaj dodala zraven. Nad podobo spremljevalca se je napisalo, to se dobro spomnim, ker sem si to zapomnil, ime Tomaž. Jaz sem si mislil, malo čudno, predvolilni molk – kako to, da takšno izjavo neposredno dajejo v medije. In sem rekel, da je kdo, ki je spregledal, brez zlih namenov, in tako je tudi ostalo, dokler mi nekdo ni povedal, da je ta Tomaž, verjemite mi, torej tako so mi povedali, nihče drug kot vodja volilnega štaba našega cenjenega kolega Roberta Hrovata, ki je kandidiral v drugem krogu. Kakšno naključje. Med vsemi pasanti v Domžalah naj bi kamera ujela ravno vodjo volilnega štaba cenjenega kolega gospoda Roberta Hrovata. Jaz se bom gladko, zdaj povem, opravičil, če ta informacija, ki je nisem preveril, je iz druge roke, nisem mogel preveriti, ni točna. (opomba 1)

Ampak, prosim vas, če je to ta, bi rekel, pravica in resnica, potem je pač to tako. Ne kdo koga menja, od koga je ta televizija – od nobenega ne bi smela biti. To je prva zadeva. In naša naloga je, da se politika ukvarja s tem, da je javna televizija močna in trdna, da pa se ne ukvarja s tem, kdo so najboljši novinarji in kdo poroča. In da če poročajo, poročajo enako za vse.

Kar zadeva glasovanje o odloku, ker so nekateri moji kolegi najavili, da bodo glasovali proti ali celo kvorum, jaz povem, čeprav mislim, da je nepotrebno, da bom glasoval za odlok, zato, ker s tem glasujem in uveljavljam pravico, ustavno pravico 30 poslancev, da zahtevajo in dobijo referendum, če to tako hočejo in to hočejo, sami so prevzeli odgovornost za to zahtevo in jaz bom realiziral ustavno pravico s tem, da bom pritisnil da.

Hvala lepa.