Dovolj je tega!

Na 109. redni seji Vlade RS 15. februarja 2007 je vlada Janeza Janše sprejela sklep, s katerim naj bi omejila višino izplačanih sejnin članom nadzornih svetov v podjetjih, v katerih ima deleže tudi država. Cilj omenjenega sklepa naj bi bilo omejevanje višine izplačil.

Z uveljavitvijo omenjenega sklepa je prenehal veljati sklep vlade iz leta 2001 oz. 2002, ki je za predsednika nadzornega sveta določal največ 333 EUR plačila, za člana nadzornega sveta pa največ 240 EUR.

Pa je bilo res tako? Niti pomotoma. Pregled poročil o poslovanju podjetij nam s kristalno jasnostjo pokaže, da je v letu 2007 res prišlo do velikih sprememb. Sejnine so poletele v nebo. Izjave predsednika SDS in sedanje vlade Janeza Janše o samoomejevanju so tudi v tej luči skrajni cinizem.

Nadzorniki petih velikih podjetij v državni lasti: NLB, POŠTA SLOVENIJE, TELEKOM, LUKA KOPER IN NKBM so tako v letu 2007 zaslužili 1.219.778 EUR, kar je malo manj kot 1000 povprečnih bruto plač. Nekateri samo s sejninami zaslužijo skoraj dvoletni zaslužek poštenega delavca.

Leta 2004 je nadzornik v povprečju zaslužil 3.500 EUR, povprečna letna bruto plača je znašala 13.242 EUR.

Prelomnega leta 2007 pa je član nadzornega sveta v povprečju zaslužil več kot 27.500 EUR, povprečna letna bruto plača se je zvišala na 15.417 EUR.

Sejnine so se v NLB zvišale za 1563 %, v Pošti Slovenija za 813 %, v Telekomu si izplačujejo za 767 % višje sejnine, v Luki Koper za 647% in v NKBM za 488%.

Leta 2004 so v NKBM za sejnine namenili 65.690 EUR, pri čemer je posameznik zaslužil 7.298 EUR. Izbranci zlate dobe tri leta kasneje prejmejo za nadzorovanje NKBM 386.000 EUR oz. 42.888 EUR povprečno na člana.

Nadzorniki Telekoma so si lani izplačali 282.000 EUR, leta 2004 32.508 EUR.
Član je tako zaslužil v povprečju 31.333 EUR 2007 in 4.063 EUR leta 2004.

V NLB so leta 2004 posamezni člani zaslužili 1.289 EUR, Nadzorni svet kot celota 14.187,94 EUR. Leta 2007 beležijo visok dvig sejnin, in sicer prejmejo 236.000 EUR, kar v povprečju za člana pomeni 21.454,54 EUR.

V Pošti Slovenije je 2004 posamezni član zaslužil 2.192 EUR, Nadzorni svet v celoti 15.350 EUR. Podatki iz leta 2007 kažejo, da so nadzorniki zaslužili 140.268 EUR, posamezni član pa v povprečju 20.038,28 EUR .
Leta 2004 v Luki Koper članom nadzornega sveta razdelijo 23.489,40 EUR, posameznik prejme v povprečju 2.609 EUR, v letu 2007 pa je sredstev namenjenih za nadzorni svet 175.510,80 EUR oz. 19.501,20 EUR za posameznega člana.
Za Slovenske železnice nov režim ne velja, saj so v popolni lasti države in vlada posamično določa višino sejnin nadzornikom. Slabo poslovanje železnic bi lahko vodilo v znižanje sejnin, a se je vlada odločila drugače. Po sklepu vlade ima predsednik nadzornega sveta 1072 evrov bruto sejnine, člani nadzornega sveta pa 825 evrov ali kar 230 odstotkov več.
Za streznitev in hladni tuš so na drugi strani prav tako v nebo vpijoči prejemki večine državljanov Slovenije; seštevek 12 minimalnih plač v letu 2007 je bil 6.456 EUR, letni seštevek povprečne bruto plače pa je bil 15. 417
EUR.

Pri vsem tem ni odveč opozoriti še na drug vidik spornega in glede uspešnosti gospodarskih družb zelo škodljivega ravnanja vlade. Člani nadzornih svetov bi morali delovati v skladu s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb in pri odločanju upoštevati predvsem cilje družbe, ne pa politike, ki jih je nastavila. Je danes res tako?

Namreč, pri izboru članov nadzornih svetov bi moralia biti v ospredju predvsem strokovnost in avtonomnost kandidatov. Dejstvo, da vlada po novem od kandidatov za člane nadzornih svetov zahteva zgolj potrdilo o sodelovanju na izobraževalnem tečaju in ne več izpita, pritrjuje sumu, da je od strokovnosti pomembnejši kriterij politična lojalnost.

Vlada, ki se distancira od odgovornosti za poplavo menedžerskih prevzemov, ima svoje predstavnike v nadzornih svetih bank, ki so pretežno v državni lasti, in so skoraj v celoti financirale omenjene prevzeme. Njihovi sanjsko plačani »nadzorniki« o vsem tem ne vedo nič…

Dovolj je tega!