Franco Juri in Vito Rožej o referendumu
Poslanke in poslanci Državnega zbora so na včerajšni izredni seji sprejeli sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopanju Hrvaške v zveze Nato. Sprejetje sklepa so namreč pogojevali v Zavodu 25. junij ter neparlamentarni Stranki Slovenskega naroda (SSN), ki pa klub sprejetju še vedno ni odstopila od namere zbiranja podpisov za sklic referenduma, ne glede na to, da so pred sejo s pogajalcem Ivom Vajglom podpisali dogovor o prekinitvi postopkov, če se omenjeni sklep sprejme. Državni zbor je v nadaljevanju seje z 59 glasovi proti štirim, zavrnil pobudo poslanske skupine SNS za razpis referenduma o pristopu Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi.
Franco Juri, poslanec Zares in član Odbora za zunanjo politiko je ob včerajšnjem dogajanju povedal: “V sredo smo že drugič doživeli črn dan slovenskega parlamentarizma. Na pobudo predsednika vlade je moral državni zbor ponovno opraviti popravni izpit, tokrat, da bi ugodil zahtevam pobudnikov referenduma o sprejemu Hrvaške v Nato – Zavoda 25.junij oziroma Marjana Podobnika ter Stranke Slovenskega naroda. Navedeni gibanji sta zunajparlamentarni, njihovi veljaki pa v javnosti nimajo nikakršnega kredita. Po popuščanju, ki ga je ponovno zahteval Borut Pahor in pogajanjih, ki jih premier vodi neposredno z njimi, so navedeni gospodje postali pomembni. Razmer se, jasno, pravzaprav veselijo. Zdaj se lahko celo zgodi, da bodo pri svoji agitaciji na spornih delih meje s Hrvaško, razpolagali z izjavo državnega zbora, ki zopet ustvarja lažna pričakovanja in to lahko botruje nepotrebnemu stopnjevanju napetosti. Naj omenim tudi to, da je sprejeti sklep, uradna Slovenija sama spodkopala z uradno noto iz leta 2005 o hrvaški suverenosti nad levim bregom Mure.”
Poslanec Vito Rožej pa je dejal, da se v času, ko zaradi časovne stiske, tempo slovenske notranje in zunanje politike lahko narekujejo nekdanji in sedanji zaporniki, še očitneje kaže eno zadnjih nedokončanih del generacije slovenskih osamosvojiteljev – določitev mednarodno priznane južne in vzhodne meje naše države. “Tako generacija naših pradedov, kot tudi dedov, sta za takšno določitev naše severne in zahodne meje potrebovali veliko manj kot 18 let,” je še dodal Rožej.
