Zares vsebinsko o pokrajinah
Vsi dosedanji pozivi vladi, naj vendarle ponovno pretehta številne strokovne argumente in kritične odzive javnosti glede števila pokrajin, so doslej žal naleteli na gluha ušesa.
Poslanska skupina Zares bo zato prihodnji teden ostale poslanske skupine povabila na pogovore, na katerih jim bo predstavila vsebinska dopolnila k predlagani pokrajinski zakonodaji, sta na današnji novinarski konferenci napovedala poslanka Cveta Zalokar Oražem in poslanec Vili Trofenik.
Obenem sta predstavila poglavitne pomisleke in stališča ter vsebinske predloge poslanske skupine Zares v zvezi s pokrajinsko zakonodajo, zlasti na področju volilnega sistema, financiranja in prenosa pristojnosti nalog.
Kot je poudarila poslanka Cveta Zalokar Oražem, so izjave o tem, da je število 14 politična realnost, “zgolj floskule, ki so jih zaradi danih nerealnih obljub ustvarili nekateri politiki”. Po njenih besedah gre za politično preračunljivost in ne za politično realnost, zato bo poslanska skupina Zares vnovič pozvala k t. i. koaliciji razumnih.
Največja težava predlagane pokrajinske zakonodaje je po prepričanju Zalokar Oražmove in Trofenika zagotovo v tem, da vlada ni predložila nobenih finančnih izračunov (razen globalne številke, koliko sredstev bo potrebno zagotoviti oz. oddvojiti iz državnega proračuna). Na tej podlagi se predlaganih zakonov ne da preveriti, obenem pa brez natančnih finančnih izračunov tudi ni mogoče pripraviti kakovostnih alternativnih rešitev.
“Ali predlagatelj omenjenih izračunov še nima ali pa jih iz nam neznanih razlogov skriva, a v obeh primerih gre za zelo neodgovorno in nesprejemljivo početje,” je opozoril Trofenik.
Poslanska skupina Zares ima precej pomislekov tudi glede predvidenega načina volitev pokrajinskih organov in glede financiranja pokrajin. Poslanec Trofenik je pri tem izpostavil zlasti predvideni proporcionalni sistem volitev pokrajinskih svetov, ki po njegovem ne zagotavlja nekega sorazmerja s prvo stopnjo lokalne samouprave, torej z občinami. V največji bodoči pokrajini bi bilo po vladnem predlogu 27 občin, v najmanjši pa tri. Neenakomerna zastopanost je po njegovih besedah razvidna tudi pri številu svetnikov na število prebivalcev v pokrajini, saj bi v najmanjši pokrajini na 4600 prebivalcev imeli enega svetnika, v največji pa bi bil en svetnik na 19.000 prebivalcev.
Povsem neustrezne so predlagane rešitve glede načina volitev v pokrajinske svete, prav tako pa bi namesto predlaganih posrednih volitev predsednika pokrajine kot edinega izvršilnega organa veljalo razmisliti o neposrednih volitvah, kot veljajo za župane. Poleg naštetega bi bilo potrebno pri zastopanosti v pokrajinskem svetu upoštevati tudi predstavnike romske skupnosti (v pokrajinah, kjer so tiste občine, ki morajo v skladu z zakonom imeti romskega predstavnika v občinskem svetu).
Delovna različica zakona o prenosu pristojnosti na pokrajine je sicer zelo podrobna za različna področja, kar je pohvalno, vendar tudi pri tem zakonskem predlogu manjkajo finančne kvantifikacije. V zvezi s prenosom nalog z države na pokrajine ima PS Zares največ pomislekov denimo pri predvideni ukinitvi republiškega stanovanjskega sklada in pri prenosu pristojnosti bolnišnic na regionalno raven.
Poslanec Vili Trofenik je na novinarski konferenci predstavil tudi nekatere konkretne pomisleke glede predvidenega načina financiranja. Odstopljena dohodnina je po njegovih besedah določena “čez prst”, enako tudi davek od dohodka pravnih oseb. Po njegovem prepričanju je vprašljiva rešitev glede trošarin, določiti bi morali, da se pokrajinam odstopijo določene takse, pri čemer je omenil takse za registracijo motornih vozil, pa tudi ekološke takse. Kot poseben problem je izpostavil tudi prenos premoženja z države na pokrajine in pojasnil, da je od aktivnega premoženja predviden le prenos kmetijskih zemljišč. Predloga za prenos drugega premoženja, od katerega bi pokrajine lahko imele tudi prihodke, pa ni.
